Ratzingerjeva nagrada. Papež o Benediktu XVI.: jasen nauk in brezhibna ljubezen do Resnice
Andreja Červek – Vatikan
Dobitnika letošnje Ratzingerjeve nagrade sta Nemca, filozofinja Hanna-Barbara Gerl-Falkovitz in teolog Ludger Schwienhorst-Schönberger. Slovesna podelitev je potekala v soboto, 13. novembra, v Vatikanu v navzočnosti papeža Frančiška. Udeležila pa sta se je tudi lanskoletna dobitnika Ratzingerejve nagrade francoski filozof Jean-Luc Marion in avstralska teologinja Tracey Rowland, saj je avdienca pri papežu lani bila odpovedana zaradi pandemije.
Božja iskra v človeku, ki išče in najde
Ratzingerjeva nagrada, ki jo že enajsto leto podeljuje Vatikanska fundacija Joseph Ratzinger - Benedikt XVI., poleg »priznanja visokih kulturnih zaslug nekaterih znanstvenikov in umetnikov vzpostavlja trajno vez in ploden odnos za prisotnost in služenje Cerkve v svetu kulture«, kot je dejal papež Frančišek v nagovoru. Skupnost nagrajencev se vsako leto širi, ne le po številu, temveč tudi po raznolikosti zastopanih držav, ki jih je zdaj že petnajst, in sicer z vseh celin. Širi pa se tudi na področju študija različnih disciplin in umetnosti.
»Dinamika človeškega uma in duha je resnično brezmejna v spoznavanju in ustvarjanju. To je učinek "iskre", ki jo je Bog prižgal v človeku, ustvarjenem po njegovi podobi, ki je sposoben iskati in najti vedno nove pomene v stvarstvu in zgodovini ter še naprej izražati vitalnost duha pri oblikovanju in preoblikovanju materije.«
Služenje človeku, dostojanstvu in kvaliteti odnosov
Toda sadovi raziskav in umetnosti ne dozorijo po naključju in brez napora. Priznanje gre torej tudi »dolgotrajnemu in potrpežljivemu prizadevanju, ki je potrebno za dosego zrelosti«. Sveti spisi nam govorijo o stvarjenju Boga kot o delu. »Zato ne izražamo priznanja samo globini misli in spisov ali lepoti umetniških del, ampak tudi delu, ki se pogosto več let velikodušno in s strastjo vlaga, da bi se obogatilo ogromno človeško in duhovno dediščino,« je dejal papež in dodal, da gre za »neprecenljivo služenje za dvig duha in dostojanstva osebe, za kakovost odnosov v človeški skupnosti in za rodovitnost poslanstva Cerkve«.
Dovolj je slišati predstavitev nagrajencev in njihovih del, da začutimo občudovanje in privlačnost »tokov duha«. Povabljeni smo, da se sprehodimo od filozofskega razmišljanja o religiji do poslušanja in razlage Božje besede, od Visoke pesmi do fenomenologije bivanja in ljubezni kot daru. Mnogi pomembni filozofi in teologi našega časa (Guardini, De Lubac, Edith Stein, Lévinas, Ricœur, Derrida, McIntyre in drugi) nas »učijo razmišljati, da bi lahko vedno globlje živeli odnos z Bogom in drugimi, usmerjali človeško delovanje s krepostmi in predvsem z ljubeznijo«.
Benedikt XVI. – zgled goreče predanosti
In med temi učitelji je papež Frančišek posebej izpostavil Josepha Ratzingerja, ki je »znal odpreti in gojiti svoje razmišljanje in kulturni dialog v vseh teh smereh, kajti vera in Cerkev živita v našem času in sta prijateljici vsakega iskanja resnice«. V imenu vseh je ponovno izrazil »naklonjenost, priznanje in občudovanje« do svojega predhodnika Benedikta XVI. in spomnil, da je pred nekaj meseci praznoval 70. obletnico duhovniškega posvečenja. »Čutimo, da nas spremlja z molitvijo, ko svoj pogled neprenehoma usmerja proti obzorju Boga. Danes se mu še posebej zahvaljujemo, ker je prav tako bil zgled goreče predanosti študiju, raziskovanju, pisnemu in ustnemu sporočanju, in ker je svoje kulturno raziskovanje vedno popolnoma in harmonično združeval s svojo vero in služenjem Cerkvi.«
»Benedikt XVI. je študiral in pisal vse do konca svojega pontifikata. Pred približno desetimi leti, medtem ko je opravljal svoje vodstvene odgovornosti, je končal svojo trilogijo o Jezusu in nam tako zapustil edinstveno osebno pričevanje o svojem neprestanem iskanju Gospodovega obličja. Gre za najpomembnejše iskanje, ki ga je nato nadaljeval v molitvi. To nas navdihuje in opogumlja, in zagotavljamo mu svoj spomin pri Gospodu in svojo molitev,« je zatrdil papež Frančišek.
Jasen nauk in brezhibna ljubezen do Resnice
Navedel je izraz iz 3. Janezovega pisma »cooperatores veritatis«, to je »sodelavci resnice«, ki ga je Benedikt XVI. izbral za svoje geslo, ko je postal nadškof v Münchnu. »Izraža vodilno nit vseh obdobij njegovega življenja, od študija do akademskega poučevanja, od škofovske službe do dela na Kongregaciji za verski nauk – kamor ga je poklical sveti Janez Pavel II. pred štiridesetimi leti –, in vse do konca pontifikata, zaznamovanega z jasnim naukom in brezhibno ljubeznijo do Resnice. Cooperatores veritatis je zato tudi geslo, napisano na diplomi, izročeni prejemnikom nagrade, da bi navdihovalo njihovo delo. Gre za besedi, pri katerima se vsak med nami lahko in bi se moral navdihovati pri svoji dejavnosti in v svojem življenju,« je sklenil papež Frančišek.