Svetovni dan hrane. Papež: prehranske sisteme reorganizirati kot celoto
Andreja Červek – Vatikan
Premagati lakoto enkrat za vselej je ambiciozen cilj
Papež Frančišek v sporočilu, ki ga je poslal generalnemu direktorju FAO Quju Dongyuju, zapiše, da nas svetovni dan hrane postavlja pred »enega največjih izzivov človeštva«, ter doda, da je »premagati lakoto enkrat za vselej ambiciozen cilj«. Spomni na Vrh Združenih narodov o prehranskih sistemih, ki je 23. septembra potekal v New Yorku in v ospredje postavil »nujnost sprejetja inovativnih rešitev, ki lahko spremenijo način proizvodnje in porabe hrane za dobrobit ljudi in planeta«. »To je neodložljivo za pospeševanje okrevanja po pandemiji, za boj proti prehranski negotovosti in za napredovanje pri doseganju vseh ciljev Agende 2030,« izpostavi.
Vsi smo lahko del skrbi za stvarstvo
Tema, ki jo je za letošnji svetovni dan hrane izbral FAO, je »Naša dejanja so naša prihodnost. Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«. Poudarja potrebo po skupnem delovanju, da bi vsi imeli dostop do hrane, ki bo zagotavljala čim večjo okoljsko trajnostnost ter bo prav tako ustrezna in cenovno dostopna. Papež doda, da »ima vsak od nas nalogo v preoblikovanju prehranskih sistemov v korist ljudi in planeta«, pri čemer se sklicuje na okrožnico Laudato si’: »Vsi lahko sodelujemo pri skrbi za stvarstvo, vsak s svojo kulturo in izkušnjami, s svojimi pobudami in sposobnostmi« (prim. Laudato si’, 14).
Reorganizirati prehranske sisteme kot celoto
Trenutno smo priče pravemu paradoksu v zvezi z dostopom do hrane: na eni strani več kot 3.000 milijonov ljudi nima dostopa do hranljive prehrane, medtem ko je na drugi strani skoraj 2.000 milijonov ljudi s prekomerno telesno težo ali so nagnjeni k debelosti zaradi slabe prehrane in sedečega načina življenja. »Če ne želimo ogroziti zdravja našega planeta in celotnega prebivalstva, moramo spodbujati dejavno soudeležbo pri spremembah na vseh ravneh in reorganizirati prehranske sisteme kot celoto.«
Sprejemati etične in trajnostne odločitve
Papež pri tem izpostavi štiri področja, na katerih je treba nujno ukrepati: na poljih, v morju, pri mizi ter pri zmanjšanju izgub in prehranskih odpadkov. »Naši življenjski stili in vsakodnevne potrošniške prakse vplivajo na globalno in okoljsko dinamiko. A če želimo dejansko spremembo, moramo proizvajalce in potrošnike spodbuditi k sprejemanju etičnih in trajnostnih odločitev ter mlajše generacije ozaveščati o pomembni nalogi, ki jo imajo pri ustvarjanju sveta brez lakote. Vsak od nas lahko prispeva k temu plemenitemu cilju, začenši s svojim vsakdanjim življenjem in najpreprostejšimi gestami. Poznati naš skupen dom, ga varovati in se zavedati njegove pomembnosti je prvi korak, da postanemo varuhi in promotorji okolja.«
Olajšati dostop do inovacij v kmetijsko-živilskem sektorju
»Pandemija nam je dala priložnost, da spremenimo smer in vlagamo v svetovni prehranski sistem, ki se bo lahko preudarno in odgovorno spoprijel s prihodnjimi krizami,« nadaljuje Frančišek. V tem smislu je temeljnega pomena dragocen prispevek malih proizvajalcev. »Olajšati jim je treba dostop do inovacij v kmetijsko-živilskem sektorju, kar lahko okrepi odpornost na podnebne spremembe, poveča proizvodnjo hrane in podpre zaposlene v prehranski vrednostni verigi.« Boj proti lakoti zahteva, da se »preseže hladna logika trga«, ki se pohlepno osredotoča le na ekonomsko korist in proizvodnjo hrane, ki je še eno blago med mnogimi drugimi, ter se »okrepi logika solidarnosti«.
Sveti sedež in Cerkev hodita skupaj s FAO
Papež Frančišek ob koncu sporočila zagotavlja, da Sveti sedež in katoliška Cerkev hodita skupaj s FAO in ostalimi subjekti in osebami, ki si po svojih najboljšim močeh prizadevajo, da nobenemu človeku ne bi bile kršene ali prezrte temeljne pravice. »Naj vsi, ki sejejo semena upanja in sloge, čutijo podporo moje molitve, da bodo njihove pobude in načrti vedno bolj rodovitni in učinkoviti,« sklene sveti oče in nad vse, ki si zavzeto in velikodušno prizadevajo v boju proti revščini in lakoti v svetu, kliče Božji blagoslov.
