Papež sestram dejavne ljubezni: Ste živa navzočnost v Cerkvi – bližina, nežnost, sočutje
Andreja Červek – Vatikan
Kapitelj sester dejavne ljubezni, ki poteka od 25. septembra do 15. oktobra, sovpada z začetkom sinode, za kar je skupnost tudi molila. In ravno pri tem se je papež želel ustaviti v svojem govoru ter izpostaviti, da je »zavzetost, ki jo kot Cerkev prevzemamo za rast v sinodalnosti, prav tako močna spodbuda za ustanove posvečenega življenja«. »Zlasti ve, posvečene osebe, ste nenadomestljiva navzočnost v veliki skupnosti na poti, kar je Cerkev«, pri čemer je spomnil na podobo Jezusa, ki hodi po poteh Galileje, Samarije in Judeje. »Z njim so učenci in med njimi mnoge ženske; od nekaterih poznamo tudi imena (prim. Lk 8,1-3). Všeč mi je misliti, da ste ve, posvečene osebe, podaljšanje tiste navzočnosti žensk, ki so hodile z Jezusom in dvanajsterimi, z njimi delile poslanstvo in dale svoj poseben prispevek«.
Frančišek se je na zbrane obrnil z vprašanjema, ki seveda – kot je pripomnil – nimata v naprej pripravljena odgovora: Na kakšen specifičen način sestre dejavne ljubezni hodijo po tej poti? Kaj je vaš poseben prispevek? A odgovor je mogoče najti že v temi samega generalnega kapitlja »Začeti v Betaniji, s skrbnostjo Marte in poslušanjem Marije«.
Marta in Marija sta po papeževih besedah imeli zelo pomembno mesto v življenju Jezusa in dvanajsterih, kar se lepo vidi v evangelijih. »To potrjuje, da ste kot ženske in kot krščene, torej kot Jezusove učenke, živa navzočnost v Cerkvi, v kolikor ste soudeležene v občestvu in poslanstvu. Nikoli ne smemo pozabiti, kaj je temelj: krst. Kajti tukaj je korenina vsega. S to korenino je začel Bog, da je potem dal rasti posvečenemu življenju v vas, v skladu s karizmo svete Giovanne Antide,« je dejal papež.
Tema kapitlja pa govori še o dveh držah: skrbnosti in poslušanju. »Prepričan sem,« je povedal, »da če vam bo uspelo zares živeti skrb in poslušanje po zgledu svetih sester Marte in Marije iz Betanije, boste še naprej dajale svoj dragocen prispevek na poti celotne Cerkve. Predvsem skrbnost do revnih in poslušanje revnih. Pri tem ste učiteljice. Ste učiteljice ne le z besedo, ampak z dejanji, z zgodbami mnogih vaših sester, ki so dale za to življenje, v skrbi in poslušanju ostarelih, bolnih, izključenih, blizu malim in zadnjim, z nežnostjo in sočutjem Boga. To gradi Cerkev, ji pomaga hoditi po poti Kristusa, ki je pot in ljubezen. Rekel sem, da je vaše pričevanje pričevanje bližine zadnjim, z nežnostjo in sočutjem. To je Božji stil: bližina, nežnost in sočutje. Bog vedno deluje na ta način. Če bomo mi delovali na enak način, bomo še bolj podobni “biti pastirji“ kot Bog. Tega ne pozabite: vedno bližina, vedno sočutje, vedno nežnost.« Sveti oče je ob koncu govora sestram dejavne ljubezni tudi izrazil zahvalo v svojem imenu in imenu vse Cerkve.
