Papeževo sporočilo ob začetku Desetletja ZN za obnovo ekosistemov
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Vaše ekscelence,
jutri bomo obhajali svetovni dan okolja. Ta vsakoletni dogodek nas spodbuja, naj se spominjamo, da je vse medsebojno povezano. Resnična »skrb za okolje … mora biti povezana z iskreno ljubeznijo do človeških bitij in s stalnim prizadevanjem za reševanje družbenih problemov.« (Okrožnica Laudato si', 91)
Vendar pa bo imelo jutrišnje obhajanje poseben pomen, saj bo potekalo v letu, v katerem se pričenja Desetletje ZN za obnovo ekosistemov. To desetletje nas vabi, da za deset let sprejmemo sklepe, namen katerih je skrb za naš skupni dom; in sicer tako, da »podpiramo in povečamo prizadevanja za preprečevanje, zaustavitev in obrnitev trenda degradacije ekosistemov po vsem svetu ter spodbujamo ozaveščanje o pomenu uspešne obnove ekosistemov.« (Resolucija Generalnega zasedanja ZN 73/284, sprejeta 1. marca 2019: Desetletje Združenih narodov za obnovo ekosistemov)
V Svetem pismu beremo: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, / nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok. / Dan predaja dnevu sporočilo, / noč razglaša nôči to spoznanje. / To ni govorjenje, to niso besede, / njihov glas je neslišen.« (Ps 19, 2-4) Vsi smo del tega daru stvarstva. Smo del narave, nismo ločeni od nje. To nam pravi Sveto pismo.
Trenutna okoljska situacija nas poziva, naj sedaj nujno ukrepamo, da bi postali vedno bolj odgovorni oskrbniki stvarstva ter bi obnovili naravo, ki smo jo predolgo uničevali in izkoriščali. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo uničili sam temelj, od katerega smo odvisni. Tvegamo poplave in lakoto ter hude posledice za nas in za prihodnje generacije. Tako nam govorijo številni znanstveniki.
Skrbeti moramo drug za drugega ter za najšibkejše med nami. Hoditi naprej po tej poti izkoriščanja in uničevanja – ljudi in narave – je krivično in nespametno. To bi nam rekla odgovorna vest.
Odgovorni smo, da svojim otrokom in prihodnjim generacijam zapustimo skupni dom, ki bo primeren za bivanje.
Ko pogledamo okoli sebe, kaj vidimo? Vidimo krizo, ki vodi v krizo. Vidimo uničenje narave, kakor tudi svetovno pandemijo, zaradi katere je umrlo na milijone ljudi. Vidimo krivične posledice nekaterih vidikov naših sedanjih ekonomskih sistemov in številnih katastrofalnih podnebnih kriz, ki imajo težke posledice za človeške družbe in celo za množično izumrtje vrst.
In vendar obstaja upanje. »Človekova svoboda je sposobna tehniko omejiti, jo usmeriti in postaviti v službo drugačnega, bolj zdravega, bolj človeškega, bolj socialnega, bolj celostnega napredka.« (Okrožnica Laudato si', 112)
Priče smo novemu sodelovanju in zavezanosti več držav in nevladnih akterjev: lokalnih oblasti, zasebnega sektorja, civilne družbe, mladih … prizadevanjem, namen katerih je pospeševanje tega, kar bi lahko poimenovali »celostna ekologija«, ki je kompleksen in večdimenzionalen koncept: le-ta terja dolgoročno vizijo; poudarja, da so »skrb za naravo, pravičnost do revežev, prizadevanje v družbi in notranji mir« (prav tam, 10) neločljivo povezani; njen namen je ponovno vzpostaviti različne ravni »ekološkega ravnovesja: notranjega s samimi seboj, solidarnega z drugimi, naravnega z vsemi živimi bitji ter duhovnega z Bogom.« (prav tam, 210) Na ta način se vsak izmed nas zaveda svoje odgovornosti, ki jo imamo kot človeška bitja do samih sebe, do svojega bližnjega, do stvarstva ter do Stvarnika.
Vendar pa smo opomnjeni, da imamo malo časa – znanstveniki pravijo naslednjih deset let, kolikor bo trajalo to Desetletje ZN – za obnovitev ekosistema, kar bo pomenilo celovito obnovo našega odnosa z naravo.
Mnoga »opozorila«, ki jih doživljamo – med katerimi lahko vidimo covid-19 in globalno segrevanje –, nas spodbujajo k nujnim ukrepom. Upam, da nam bo Konferenca o podnebnih spremembah COP26, ki bo potekala novembra v Glasgowu, pomagala dati prave odgovore za obnovitev ekosistemov: tako preko okrepljenega podnebnega delovanja kot tudi preko ozaveščanja in širjenja zavedanja.
Prav tako smo primorani ponovno premisliti o naših ekonomijah. Potrebujemo »nov in poglobljen premislek o pomenu ekonomije in njenih namenih, pa tudi temeljit in daljnoviden pregled trenutnega vzorca razvoja, da bi popravili njene nepravilnosti in popačenosti.« (Okrožnica Caritas in veritate, 32) Degradacija ekosistemov je jasen rezultat nepravega delovanja ekonomije.
Obnoviti naravo, ki smo ji škodovali, pomeni predvsem obnoviti same sebe. Ko pozdravljamo to Desetletje ZN za obnovo ekosistemov, bodimo sočutni, ustvarjalni in pogumni. Zavzemimo mesto, ki nam gre kot »generaciji za obnovo«.
Iz Vatikana, 27. maj 2021
Frančišek
