Išči

Vatican News
2021.06.24 Assemblea della Riunione delle Opere per l'Aiuto alle Chiese Orientali (ROACO)

Pri papežu udeleženci plenarnega zasedanja ROACO: Še vedno sanjamo o miru

Z avdienco pri papežu Frančišku se je danes, 24. junija, sklenilo 94. plenarno zasedanje Združenja agencij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO), ki se je začelo v ponedeljek, 21. junija. Sveti oče je izrazil upanje, da bi v Sveti deželi zavladal mir, ter posebej spomnil na razmere v Libanonu, Iraku, Etiopiji, Armeniji in Gruziji.

Andreja Červek – Vatikan

Da je današnje srečanje lahko potekalo z navzočnostjo udeležencev zasedanja ROACO, po papeževih besedah daje zaupanje in pomaga pri njihovem delu. Lani je namreč zaradi pandemije potekalo na daljavo, kar pa ni isto. »Potrebno je srečanje, da si bolje izmenjamo besede in misli, da sprejmemo prošnje in vpitje, ki prihajajo z mnogih delov sveta, zlasti Cerkva in držav, za katere opravljate svoje delo,« je dejal papež in spomnil, da se je tudi zato leta 2019 namenil obiskati Irak in to svojo željo pred nekaj meseci tudi uresničil.

Molitev za Libanon

ROACO je kljub pandemiji imel v tem letu izredna srečanja, na katerih se je obravnavalo razmere v Eritreji in spremljalo situacijo v Libanonu po strašni eksploziji v bejrutskem pristanišču, 4. avgusta 2020. Papež je pri tem izrazil zahvalo in spomnil na molitev za Libanon: »V zvezi s tem se vam zahvaljujem za vašo zavezanost podpori Libanonu v tej hudi krizi in vas prosim, da molite in povabite k molitvi za to srečanje, ki ga bomo imeli 1. julija skupaj z voditelji krščanskih Cerkva v tej državi, da bi nas Sveti Duh vodil in razsvetlil.«

Pomembnost konkretne podpore Sveti deželi

Zahvalo pa je sveti oče namenil tudi vsem, ki podpirajo in s tem omogočajo projekte ROACO: »Pogosto so to preprosti verniki, družine, župnije, prostovoljci ..., ki se zavedajo, da so "vsi bratje", in namenijo nekaj svojega časa in sredstev tistim stvarnostim, za katere vi skrbite.« Omenil je, da je bilo leta 2020 z nabirko za Sveto deželo zbranih približno polovico manj sredstev kot prejšnja leta. »Zagotovo so bili razlog dolgi meseci, ko se ljudje niso mogli zbrati v cerkvah, pa tudi ekonomska kriza, ki jo je povzročila pandemija. Če je to po eni strani dobro za nas, ker nas še bolj usmerja k bistvenemu, nas vendarle ne more pustiti ravnodušnih, če pomislimo tudi na zapuščene ulice Jeruzalema, brez romarjev, ki bi prihajali, da bi se obnovili v veri, pa tudi da bi izrazili konkretno solidarnost s Cerkvami in lokalnim prebivalstvom. Zato ponovno pozivam vse, naj odkrijejo

 pomembnost te dejavne ljubezni, o kateri je v svojih pismih govoril že sveti Pavel in ki jo je sveti Pavel VI. želel preoblikovati v apostolskem pismu Nobis in animo iz leta 1974, ki ga ponovno predlagam v vsej njegovi aktualnosti in veljavnosti.«

Sveta dežela in krik, ki se dviga iz Sirije

Papež je spomnil, da so se udeleženci plenarnega zasedanja »dotaknili različnih geografskih in cerkvenih kontekstov«. Najprej same Svete dežele z Izraelom in Palestino, »narodoma, za katera vedno sanjamo, da bi se na nebu razprl lok miru, ki ga je Bog dal Noetu kot znamenje zaveze med nebom in zemljo ter miru med ljudmi (prim. 1 Mz 9,12-17)«. »Vse prepogosto, celo v zadnjem času, pa to nebo brazdajo orožja, ki prinašajo uničenje, smrt in strah!« je poudaril Frančišek. »Krik, ki se dviga iz Sirije, je vedno navzoč v Božjem srcu, a zdi se, da se ne dotakne srca ljudi, ki imajo v rokah usode narodov. Še vedno ostaja škandal desetletnega konflikta, milijoni notranje in zunanje razseljenih oseb, žrtve, potreba po obnovi, ki je še vedno talec strankarske logike in pomanjkanja pogumnih odločitev za dobro tega izmučenega naroda.«

Libanon, Irak, Etiopija, Armenija in Gruzija

Med zasedanjem se je razpravljalo tudi o cerkveni situaciji v Libanonu, Iraku, Etiopiji, Armeniji in Gruziji. »Vaš slog je dragocen,« je dejal papež, »saj pomaga pastirjem in vernikom, da se osredotočijo na bistveno, to je na tisto, kar je potrebno za oznanjevanje evangelija, pri tem pa skupaj pokažejo obličje Cerkve, ki je Mati, s posebno pozornostjo do najmanjših in revnih. Včasih je treba obnoviti stavbe in katedrale, tudi tiste, ki jih je uničila vojna, a predvsem je treba imeti v srcu žive kamne, ki so ranjeni in razkropljeni.«

Etiopija in Eritreja

Papež z zaskrbljenostjo spremlja razmere, ki so nastale zaradi konflikta v etiopski regiji Tigraj, zavedajoč se, da ta konflikt zajema tudi sosednjo Eritrejo. »Onkraj verskih in konfesionalnih razlik se zavedamo, kako bistveno je sporočilo Fratelli tutti, ko se razlike med etničnimi skupinami in iz njih izhajajoči boji za oblast vzpostavijo kot sistem.«

Armenija

Spomnil je še na apostolsko potovanje v Armenijo leta 2016, ko sta skupaj s katolikosom Karekinom II. v nebo spustila golobe kot znamenje želje po miru na celotnem območju Kavkaza. »Žal je bila v zadnjih mesecih ponovno ranjena, zato se vam zahvaljujem za vašo pozornost do stvarnosti v Gruziji in Armeniji, da bi katoliška skupnost še naprej ostala znamenje in kvas evangeljskega življenja.«

Četrtek, 24. junij 2021, 12:32