Išči

Vatican News
Papa Francesco per tutela dei minori

Papež: Nikoli opustiti sanj o svetu brez vojn

Na knjižne police prihaja knjiga »Mir na zemlji. Bratstvo je mogoče«, ki vključuje Frančiškovo še neobjavljeno besedilo o svetu brez vojn. Predgovor je napisal koptski pravoslavni patriarh Tawadros II. Knjiga, ki je izšla 28. junija, je del ekumenske zbirke »Izmenjava darov«, ki jo pripravlja Vatikanska založba.

Andreja Červek – Vatikan

Papež z grenkobo in obžalovanjem ugotavlja, da se zdi, da grozote 20. stoletja, obe svetovni vojni, holokavst, genocidi in hudodelstva prvih dveh desetletij 21. stoletja, terorizem, pokoli, podpihovanje sovraštva, niso služili ničemur, saj je mir še danes »teptan in zanemarjen«. Po drugi strani pa se pojavlja »nevarno prevrednotenje vojne«, ki je zlo, za katero bodo odgovorni politiki odgovarjali pred Bogom in narodi.

Ekumenska zbirka Vatikanske založbe

Knjiga je del zbirke z naslovom »Izmenjava darov«, ki izhaja pri Vatikanski založbi in bralcu prinaša papeževe besede in govore o miru in bratstvu. V ospredju zbirke je ekumenska razsežnost, ki osvetljuje povezanost med kristjani različnih veroizpovedi. Zato uvod v posamezno knjigo vedno napiše predstavnik ene od krščanskih verskih skupnosti, ki hodijo po poti proti ponovni vzpostavitvi občestva. Tokrat je to koptski pravoslavni patriarh Tawadros II.

Da ne bi pozabili lekcije

Papež Frančišek v besedilu razmišlja o današnji stvarnosti, o realnosti milijonov ljudi, ki hrepenijo po miru, a jim še vedno »grozi vojna«, ki so »prisiljeni zapustiti svoje domove« in so »doživeli nasilje«. »To tako legitimno hrepenenje je pogosto poteptano ali prezrto,« ugotavlja papež, ki opozarja, da z izginotjem generacije, ki je preživela drugo svetovno vojno, hitro »pozabljamo na lekcije zgodovine«. »Pozaba bolečine, ki so jo povzročile vojne, nas dela nezaščitene pred logiko sovraštva: to olajša razvoj vojskovanja. Pozaba duši pristno hrepenenje po miru in vodi v ponavljanje napak iz preteklosti.«

Vojno se danes hoče prevrednotiti

Frančišek ugotavlja težnjo, da bi se »vojno danes na novo ovrednotilo: »zlahka se odloča za vojno z različnimi izgovori, ki so navidezno humanitarni, obrambni ali preventivni, pri čemer se poslužuje celo manipuliranja z informacijami«. Nato postavi vrsto vprašanj: »Ali se zavedamo trpljenja mnogih ljudi zaradi vojne? Ali se zavedamo tveganj za človeštvo? Ali »smo raztreseni in usmerjeni v lastne interese, mirni, ker se nas vojna ne dotika neposredno?« To so vprašanja, ki »bi morala vznemirjati politične voditelje, ki bodo pred Bogom in ljudmi odgovarjali za podaljševanje vojn«.

Begunci, trpeči ambasadorji miru

Papež se ponovno vrača k pojmu »tretje svetovne vojne, ki se odvija 'po koščkih', z zločini, pokoli, uničenjem« in se obrača na vest vseh: »Ne moremo mirno živeti z vojnami, ki so v teku, kot da so neka usoda. To bi pomenilo otopelo vest!« Žal se to dogaja, zlasti v državah, ki jih ne prizadenejo konflikti, ampak le nekatere posledice, kot je prihod beguncev. Ravno oni, poudarja papež, so »priče vojne, žalostni 'ambasadorji' neuslišane prošnje po miru«, ki nam »omogočajo, da se z roko dotaknemo, kako nečloveška je vojna. Prisluhnimo njihovi boleči življenjski lekciji! Sprejemanje beguncev je tudi način, kako omejiti trpljenje vojne in si prizadevati za mir.«

Ne brezbrižnosti, ne trgovini z orožjem

Povabljeni smo, da ne zapademo v brezbrižnost, ampak »poskušamo delovati za mir, ne da bi se utrudili«. »Tudi če ne moremo neposredno ukrepati v konfliktih, lahko budno javno mnenje naredi veliko, lahko spodbudi zavezanost države, lahko pritiska na mednarodno skupnost,« zagotavlja papež. Opozarja, da je »brezbrižnost soudeležba v vojni«. Ostro obsodi mafije in kriminal, ki »danes vodijo prave vojne in uničujejo mir zaradi lastnih interesov«. Poziva, naj se na nasilje ne odgovarja z nasiljem ter naj se ustavi trgovina z orožjem, ki je ni mogoče upravičiti niti zaradi ohranjanja delovnih mest.

Duh Assisija

Frančišek zatri, da ga tolaži dejstvo, da je »v vseh kulturah in verstvih zasejano seme miru«, o čemer priča srečanje, ki ga je leta 1986 v Assisiju sklical Janez Pavel II.: »Svet se je od leta 1986 tako zelo spremenil. Toda tako kot včeraj in še bolj kot včeraj potrebujemo sodelovanje in molitev verstev, da bi odpravili nasilje v imenu Boga.«

Sanje o svetu brez vojn

Papež na koncu poziva, naj se ne sprijaznimo z vojno kot »vsakodnevno spremljevalko človeštva«, saj toliko otrok odrašča v senci spopadov. Vojno je mogoče odpraviti, tako kot je bilo odpravljeno suženjstvo. »Ne smemo opustiti sanj o svetu brez vojn. Naj vsa ljudstva na zemlji uživajo veselje miru!«

Ponedeljek, 28. junij 2021, 11:33