Išči

Vatican News

Papež vernikom iz Mjanmara: Ohraniti vero, enost, resnico

Papež Frančišek je v nedeljo, 16. maja, v vatikanski baziliki daroval sveto mašo za vernike iz Mjanmara, ki živijo v Rimu. V homiliji se je zaustavil ob glagolu ohraniti iz Jezusove velikoduhovniške molitve, s katero je pred svojim trpljenjem Očeta prosil za učence. Sveti oče je poudaril, da smo tudi sredi težkih situacij, nasilja in preizkušenj poklicani ohraniti vero, enost in resnico. Prav tako je povabil, da ne bi zgubili upanja, saj Jezus še danes prosi Očeta in posreduje za vse nas, da bi nas obvaroval pred hudobcem in nas osvobodil zla.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Od Jezusa se naučimo, kako iti skozi težke trenutke življenja

V zadnjih urah svojega življenja Jezus moli. V bolečem trenutku slovesa od svojih učencev in s tega sveta Jezus moli za svoje prijatelje. Medtem ko v svojem srcu in v svojem mesu nosi ves greh sveta, nas Jezus še naprej ljubi in moli za nas. Iz Jezusove molitve se tudi mi naučimo, kako iti skozi dramatične in boleče trenutke življenja. Zaustavimo se posebej ob enem glagolu, s katerim Jezus moli k Očetu: ohraniti. Dragi bratje in sestre, medtem ko je vaša ljubljena dežela, Mjanmar, zaznamovana z nasiljem, s konfliktom, zatiranjem, se vprašajmo: kaj je tisto, kar smo poklicani ohraniti?

Ohraniti vero: upreti pogled k nebu

V prvi vrsti ohraniti vero. Vero moramo ohraniti, da ne bi podlegli bolečini in zapadli v sprijaznjenost tistega, ki ne vidi več izhoda. Evangelij nam namreč prej kot besede dá zreti Jezusovo držo: evangelist pravi, da je molil tako, da je »povzdignil oči proti nebu« (Jn 17,1). To so zadnje ure njegovega življenja, čuti težo tesnobe zaradi trpljenja, ki se približuje; zazna temo noči, ki se bo kmalu zgrnila Nanj, čuti se izdanega in zapuščenega; vendar pa prav v tistem trenutku, tudi v tistem trenutku, Jezus povzdigne oči proti nebu. Povzdigne pogled k Bogu. Pred zlom ne skloni glave, ne dopusti, da bi ga bolečina poteptala, ne prepusti se grenkobi tistega, ki je poražen in razočaran, ampak gleda kvišku. To je naročil tudi svojim: ko bodo v Jeruzalem vdrle vojske in bodo ljudstva doživljala tesnobo in bežala, ter bosta strah in pustošenje, prav tedaj »se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.« (Lk 21,28) Ohraniti vero pomeni imeti pogled uprt k nebu, medtem ko se na zemlji bojuje in se preliva nedolžna kri. Pomeni ne podleči logiki sovraštva in maščevanja, ampak ostajati s pogledom, uprtim v tistega Boga ljubezni, ki nas kliče, naj bomo med seboj bratje.

Ne prenehajte gledati kvišku. Ohranite vero!

Molitev nas odpira zaupanju v Boga tudi v težkih trenutkih, pomaga nam upati proti vsemu, kar se zdi očitno, podpira nas v vsakodnevnem boju. Ni beg, način, kako pobegniti pred težavami. Nasprotno, je edino orožje, ki ga imamo, da ohranjamo ljubezen in upanje sredi tolikih orožij, ki sejejo smrt. Ni lahko povzdigniti pogleda, ko doživljamo bolečino, vendar pa nam vera pomaga premagati skušnjavo, da bi se ukvarjali sami s sabo! Morda bi radi protestirali, izkričali svoje trpljenje tudi Bogu: ni se nam potrebno bati, tudi to je molitev. Starka je govorila svojim vnukom: »Tudi razjeziti se na Boga, je lahko molitev.« To je modrost preprostih pravičnih, ki zmorejo povzdigniti oči v težkih trenutkih.  V določenih trenutkih je to molitev, ki jo Bog sprejme bolj kot ostale, ker se rodi iz ranjenega srca; in Gospod vedno prisluhne kriku svojega ljudstva in obriše njegove solze. Dragi bratje in sestre, ne prenehajte gledati kvišku. Ohranite vero!

Ohraniti enost, razdeljenost prihaja od hudiča

Drugi vidik ohranjanja: ohraniti enost. Jezus prosi Očeta, naj svoje ohrani v enosti. »Da bi bili vsi eno,« (Jn 17,21) ena sama družina, kjer vladata ljubezen in bratstvo. On je poznal srca svojih učencev; včasih jih je videl razpravljati o tem, kdo je največji, kdo bi moral ukazovati. To je smrtonosna bolezen: razdeljenost. Doživljamo jo v svojem srcu, saj smo pogosto razdeljeni tudi znotraj samih sebe; doživljamo jo v družinah, v skupnostih, med ljudstvi, celo v Cerkvi. Obstaja veliko grehov proti enosti: zavisti, ljubosumja, iskanje osebnih interesov namesto dobrobiti vseh, sodbe o drugih. In ti majhni konflikti, ki obstajajo med nami, se odražajo v velikih konfliktih, kot je ta, ki ga v teh dneh živi vaša država. Kadar prevladajo interesi določenih skupin, žeja po dobičku in po oblasti, vedno izbruhnejo spopadi in razdeljenosti. Zadnje Jezusovo priporočilo pred njegovo veliko nočjo je enost. Razdeljenost namreč prihaja od hudiča, ki je tisti, ki razdeljuje, veliki lažnivec, ki vedno razdeljuje.

Vsakdo je lahko sejalec bratstva

Poklicani smo ohranjati enost, vzeti resno to gorečo Jezusovo prošnjo Očetu: biti eno, tvoriti eno družino, pogumno živeti vezi prijateljstva, ljubezni, bratstva. Kako potrebno je, predvsem danes, bratstvo! Vem, da so nekatere politične in socialne situacije večje od vas, vendar pa se prizadevanje za mir in bratstvo vedno začne od spodaj: vsakdo, v malem, lahko naredi svoj del. Vsakdo si lahko prizadeva biti, v malem, graditelj bratstva, sejalec bratstva; delati za ponovno gradnjo tega, kar se je zlomilo, namesto da povečuje nasilje. To smo poklicani storiti, tudi kot Cerkev: spodbujajmo dialog, spoštovanje drugega, varovanje brata, občestvo! Ne pustimo, da v Cerkev vstopi logika strank, logika, ki razdvaja. Logika, ki postavlja vsakega od nas v središče in zavrača druge. To uničuje družino, uničuje Cerkev, uničuje družbo, uničuje nas same.

Ohraniti resnico

Nazadnje, tretja stvar, ki jo je za ohraniti: resnica. Jezus Očeta prosi, naj posveti v resnici njegove učence, ki so poslani po svetu, da bi nadaljevali njegovo poslanstvo. Ohranjati resnico ne pomeni zagovarjati idej, postati čuvaji sistema doktrin in dogem, ampak ostati povezani s Kristusom in biti posvečeni njegovemu evangeliju. V jeziku apostola Janeza je resnica Kristus sam, razodetje Očetove ljubezni. Jezus moli, da učenci, medtem ko živijo na svetu, ne bi sledili merilom tega sveta. Da se ne bi pustili zapeljati malikom, ampak bi ohranili prijateljstvo z Njim; da ne bi uklonili evangelija človeškim in posvetnim logikam, ampak bi ohranili njegovo sporočilo neokrnjeno. Ohranjati resnico pomeni biti preroki v vseh življenjskih situacijah, to je biti posvečeni evangeliju in postati njegove priče, tudi kadar je potrebno za to plačati ceno, da gremo proti toku. Včasih mi kristjani iščemo kompromis, vendar pa nam evangelij naroča, naj bomo v resnici in za resnico, naj darujemo življenje za druge. In kjer je vojna, nasilje, sovraštvo, biti zvesti evangeliju in obrtniki miru pomeni angažirati se, tudi preko socialnih in političnih izbir, tvegati življenje. Le tako se lahko stvari spremenijo. Gospod ne potrebuje mlačnih ljudi: želi, da smo posvečeni v resnici in lepoti evangelija, da bi mogli pričevati veselje Božjega Kraljestva tudi v temni noči bolečine in kadar se zdi, da je zlo močnejše.

Jezus še danes prosi Očeta in posreduje za vse nas

Dragi bratje in sestre, danes želim na Gospodov oltar prinesti trpljenje vašega ljudstva in moliti z vami, da bi Bog spreobrnil srca vseh k miru. Jezusova molitev naj nam pomaga ohranjati vero tudi v težkih trenutkih, biti graditelji enosti, tvegati življenje za resnico evangelija. In prosim vas, ne izgubite upanja: Jezus še danes prosi Očeta. Svojemu v molitvi svojemu Očetu kaže rane, s katerimi je plačal naše odrešenje. S to molitvijo Jezus prosi in posreduje za vse nas, da bi nas obvaroval pred hudobcem in nas osvobodil oblasti zla.

Nedelja, 16. maj 2021, 10:30