Išči

Vatican News
"Namen je, da bi si vzeli čas, da bi začutili vzgib duha in konkretno iskali Božjo voljo preko prenove svojega življenja." "Namen je, da bi si vzeli čas, da bi začutili vzgib duha in konkretno iskali Božjo voljo preko prenove svojega življenja."  (Vatican Media)

»Iskati in najti Božjo voljo.« Sveti oče o knjigi svojega duhovnega voditelja Fiorita

V torek, 11. maja, bo v italijanščini izšla knjiga p. Miguela Ángela Fiorita DJ (1916-2005), ki je bil duhovni voditelj papeža Frančiška v času njegove jezuitske formacije. Predgovor k delu z naslovom »Iskati in najti Božjo voljo. Praktični vodnik k Duhovnim vajam sv. Ignacija Lojolskega« je napisal sveti oče, svoj komentar pa je strnil tudi v posebnem video sporočilu, ki ga je pripravil ob tej priložnosti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Pomagati« je ključna beseda kratkega uvoda, s katerim nas Miguel Ángel Fiorito uvede v svojo knjigo »Iskati in najti Božjo voljo«. Gre za pravo zakladnico, ki pomaga vstopiti v duha Duhovnih vaj sv. Ignacija. Mi, njegovi učenci, smo Fiorita klicali »učitelj«. Pomoči, ki nam jih je nudil, so bile preproste, vendar potrebne. Ta knjiga jih predstavlja v obliki odprte strukture, ki bi ji danes rekli interaktivna. Zaustavil se bom ob nekaterih stvareh, ki so meni dobro dele in za katere upam, da bodo lahko dobro dele tudi drugim.

Fiorito dvakrat vztraja pri dejstvu, da je njegova pomoč do določene točke. To zavedanje in sprejemanje lastne meje nam govorita o tem, kako sta bila v njem globoka spoštovanje in zaupanje v svobodo drugega. Njegova pomoč gre do točke, do katere si drugi v svoji svobodi želi iskreno pustiti pomagati. Duhovna pomoč je pomoč k svobodi. 

Zato gre za podporo, ki jo vodi diskretna dejavna ljubezen, ki zna, ne da bi prekoračila meje, najti celo tiste želje po željah, ki jih spodbuja milost. S to željo po želji se lahko tistemu, ki se vadi v duhovnem življenju, pomaga narediti korak naprej s pogumom in smelostjo. Knjigo tvorijo kartončki duhovnega branja. Fiorito piše: »V kartončkih duhovnega branja smo povzeli vse to, kar nam je bilo v pomoč od različnih avtorjev. Na nek način gre za podobnost z mesečnimi duhovnimi vajami.« Pomeni, da je napisal tisto, kar je bilo najbolj koristno pri avtorjih, ki jih navaja. To, kar Fiorito imenuje »kartončki duhovnega branja«, je njegova lastna, izvirna literarna zvrst. Fiorito je pogosto delil ciklsotilne liste z modrim črnilom. Vsebina je morala biti napisana na vodoravno usmerjenem listu, ki je bil včasih skoraj brez roba, tako da se je vsebina lahko prebrala v enem kosu. Zapisi so bili kratki, zanimivi in vedno praktični. V njih je za svoja vzel besedila drugih avtorjev, jih prosto uporabljal, komentiral in dodajal opombe. To preoblikovanje bogatega in raznovrstnega materiala v priročne priloge za branje je sad dolgega dela kontemplacije in razločevanja. To, kar Ignacij imenuje refleksija, da bi iz tega, kar smo kontemplirali in nam je dobro delo, izluščili sad, se v Fioritovih rokah spremeni v prežvečen sad, razdeljen na dele, z mislijo na to, kar tisti, ki opravlja duhovne vaje, lahko in mora ponotranjiti v vsaki izmed faz svojih duhovnih vaj. »Zato opozarjam bralca, da je potrebno to knjigo brati in uporabljati z isto dinamiko in v istem duhu, v katerem je bila napisana.« Nahajamo se torej pred sestavljivo knjigo, pred odprto knjigo, ki želi biti v pomoč tistim, ki dajejo in opravljajo duhovne vaje. Od tukaj izhaja pomembnost seznamov in besedil vaj, ki bogatijo to izdajo založbe »Ancora« – kateri se zahvaljujem –, ki so jo uredili patri revije »La Civiltà Cattolica«.

Učitelj uvod zaključi z opombo, da bo njegov praktičen komentar v pomoč tistemu, ki bo želel opravljati duhovne vaje, ne tistemu, ki jih bo želel študirati. Namen je, da bi si vzeli čas, da bi začutili vzgib duha in konkretno iskali Božjo voljo preko prenove svojega življenja. 

V zvezi s tem se mi zdi zanimivo poudariti, kako se pojem prenove, ki je trenutno zelo v modi, širi in poglablja. V duhovnih vajah prenova ni le v napetosti s tem, kar je bilo prej izkrivljeno. Ne, prenova pomeni tudi oblikovati se po tem, kar je novo. Prevzeti novo obliko: preoblikovati se v skladu s tem, kar je novo, to je s tem, kar ima življenje, kar ima Gospodov slog, kriterije in izbire. Prenova nima značaja funkcionalnosti ali doseganja lastne popolnosti, ampak je usmerjena k poslanstvu, k poklicanosti vsakega izmed nas v življenju. Če pogledamo primer sv. Petra, vidimo, da ga Gospod, vsakič, ko prizna, da je grešnik, takoj pokliče, naj mu sledi, ga izpopolni – ne v vsem, ampak v tem, kar je potrebno za to, da bi bil ribič ljudi in da bi pasel njegove ovce. Gospod od Petra ne bo zahteval, naj popravi vse pomanjkljivosti, ki jih prinaša iz svojega preteklega življenja; mnoge pomanjkljivosti ga bodo spremljale vse do konca, vendar pa ga bo povabil, naj izstopi iz sebe, da bi oznanjal evangelij; gre za poslanstvo, v katerem se bo preteklost glede določenih stvari potrdila, glede drugih pa ne.

V skladu z evangelijem gorečnost in notranja oblika duhovnih vaj, kakor pravi Fiorito, preko razločevanja tvorita notranje delovanje poznavanja božje volje o temah, ki so pomembne za naše duhovno življenje.

Želim si, da bi ta knjiga, v obliki, v kateri je bila napisana, to je v obliki kratkih zapisov za vaje, pomagala pri prenovi življenja vsem, ki želijo opravljati duhovne vaje. Hvala.

Ponedeljek, 10. maj 2021, 15:57