Išči

Vatican News

Papeževo video sporočilo ob beatifikaciji častitega zdravnika Joséja Gregorija Hernándeza Cisnerosa

Papež Frančišek je ob beatifikaciji častitega zdravnika Joséja Gregorija Hernándeza Cisnerosa, ki potekala, v petek, 30. aprila v Caracasu, poslal video sporočilo.

Papež Frančišek - Vatikan

Dragi bratje v škofovstvu,
dragi Venezuelci in Venezuelke,
vsi bratje v Gospodu,
z ljubeznijo vas pozdravljam ob beatifikaciji častitega zdravnika Joséja Gregorija Hernándeza Cisnerosa. Vem, s kakšnim navdušenjem ste dolga leta pričakovali trenutek, ko bo Cerkev potrdila nekaj, kar ste vi trdno verjeli: da je ljudski zdravnik pri Bogu in da skupaj z Nuestra Señora del Coromoto prosi za svoje rojake in za vse vas. Priznam, da tukaj v Vatikanu nisem nikoli srečal Venezuelca ne na trgu ne v zasebni avdienci, ki mi sredi pogovora končno ne bi rekel: Kdaj bo Gregorijeva beatifikacija? To so nosili v duši. No, sedaj se ta želja uresničuje.

Zdravnik José Gregorij se nam, kristjanom, in vsem ljudem dobre volje ponuja kot zgled Kristusovega učenca, ki je evangelij naredil za merilo svojega življenja, ki je iskal svojo poklicanost, spolnjeval zapovedi, ki se je vsak dan udeležil evharistije, ki je čas posvečal molitvi in ki je veroval v večno življenje, kot zgled osebne dobrosrčnosti ter državljanskih in verskih kreposti, odprtosti, občutljivosti pred bolečino, skromnosti in ponižnosti v svojem življenju in poklicnem delovanju, pa tudi kot ljubitelj znanja, raziskovanja, znanosti, v službi zdravstva in poučevanja. Je zgled svetosti, ki se zavzema za obrambo življenja, z izzivi zgodovine in posebno kot vzor služenja bližnjemu kot usmiljeni Samarijan, ki ni nikogar izključeval. Je človek univerzalnega služenja.

Eden najpomembnejših in najbolj očarljivih vidikov njegove osebnosti je bil v tem, da je bil priča osebnega premagovanja in služenja državljanom. Služenje, ki ga je razumel iz zgleda, ki nam ga je Kristus zapustil pri zadnji večerji, ko je začel umivati noge svojim učencem in to vsem, ker je vse ljubil, tudi Juda, čeprav je vedel, da ga bo izdal. Jezus se ni nikomur maščeval, nikomur se ni maščeval, vse je ljubil.

In v tem trenutku Jezus daje naročilo svojim učencem: umivajte noge drug drugemu. Zdi se mi pomembno, da razlagamo »drug drugemu«, kajti Jezus nas ne spodbuja samo, naj bomo aktivni dejavniki služenja, ampak naj bomo tudi ponižni, da bomo pustili, da nam drugi umijejo noge. In kaj je danes to umivanje nog drug drugemu, se sprašujem, za vse nas, in konkretno za vas, ki danes praznujete beatifikacijo tega velikega umivalca nog?

To na primer pomeni, da se med seboj družimo, da drug drugega sprejemamo, da drugega vidimo kot enakega, kot nekoga, ki je takšen kot jaz, ne da bi se medseboj prezirali. Nikogar prezirati. Pomeni tudi služiti drug drugemu, biti pripravljeni služiti, pa tudi pustiti, da nam drugi pomagajo, da nam služijo. Pomagati in pustiti si pomagati. Drug zgled je odpuščati drug drugemu, ker moramo odpuščati in dovoliti, da nam odpustijo. Doživljati, da nam je odpuščeno. Konec koncev umivati noge drug drugemu pomeni ljubiti drug drugega.

Včasih mislimo, da nihče ne potrebuje pomoči, da smo avtonomni, da ne potrebujemo ničesar, niti odpuščanja ne. Mar ni tako? Vsi potrebujemo pomoč, vsi. Vsi potrebujemo odpuščanje. Jezus je povedal nekaj zelo lepega: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen« (Jn 8,7). Samo kdor misli, da se v sebi nima ničesar kesati, obtožuje druge. Včasih postanemo družina – mislim na primer na družinsko skupnost – obtoževalcev drug drugega ali ljudstvo obtoževalcev drug drugega. To ni tista pot, ki nas jo je učil blaženi, ki ga danes slavimo, ki je pot služenja, medsebojnega poslušanja in odpuščanja, pa tudi dovoljenja, da nam odpustijo.

Beatifikacija zdravnika Joséja Gregorija se dogaja v posebnem, za vas težkem času. Tako kot moji bratje škofje tudi sam dobro poznam razmere, v katerih živite in se zavedam, da je vaše dolgotrajno trpljenje in stiske poslabšala še strašna pandemija Covid-19, ki prizadeva vse nas. Posebej mislim na toliko mrtvih, toliko okuženih s koronavirusom, ki so plačali s svojimi življenji za opravljanje nalog v negotovih razmerah. Ta pandemija, ki danes vpliva tudi na ta veliki praznik vere ob beatifikaciji, ki ga je skrčila, da bi se izognili okužbam iz varnostnih in zdravstvenih razlogov, nas vse zapira v domove, nam ne dovoli iti ven na cesto, da bi praznovali, da bi vzklikali, ker je pandemija nevarna. Z vami sem v tem praznovanju – dovolite mi izraz »pandemično« temu praznovanju brez vsega zaradi bolečine, zaradi pandemije. Mislim na vse tiste, ki so v iskanju boljših življenjskih pogojev zapustili državo, pa tudi na tiste, ki jim je bila vzeta svoboda in tiste, ki jim primanjkuje potrebnega. Vsi ste sodržavljani blaženega, čisto vsi. In vsi imate iste pravice. Vse vas z ljubeznijo spremljam. Kakor dobro poznam trpljenje, poznam tudi vero in veliko upanje venezuelskega ljudstva.

Beatifikacija zdravnika Hernándeza je poseben Božji blagoslov za Venezuelo; vabi nas k spreobrnjenju k večji solidarnosti enih z drugimi, da bi skupaj pripravili odgovor skupnega dobrega, ki je tako potreben, da bi država oživela, se bo po pandemiji prerodila v duhu sprave. To je milost, za katero moramo prositi: duh sprave; vedno so namreč problemi v družinah, v mestih, v družbah; so ljudje, ki se gledajo po strani, ki se grdo gledajo, in vedno obstaja potreba po spravi, z iztegnjeno roko! Iztegnjena roka je dobra družbena naložba.

Zato sredi vseh težav vse vas, ki tako ljubite doktorja Joséja Gregorija, prosim, da posnemate občudovanja vreden zgled nesebičnega služenja drugim. Iskreno verjamem, da ta trenutek narodne enotnosti okoli lika zdravnika ljudstva predstavlja poseben trenutek za Venezuelo in zahteva od vas, da greste preko, da naredite konkretne korake v prid edinosti, ne da bi se pustili premagati obupu.

Po zgledu zdravnika Joséja Gregorija bodite sposobni med seboj prepoznati se kot enakovredni, kot bratje, kot otroci iste domovine. Pokažite drug drugemu pripravljenost na služenje in imejte dovolj ponižnosti, da boste pustili, da tudi vam služijo, da boste pomagali in si pustili pomagati, da boste odpuščali in si pustili odpustiti. Ne pozabite: drug drugemu ali kot je dejala tista starka »in eden drugemu«. Vedno vzajemno. Boga prosim za spravo in mir med Venezuelci, rad bi vas obiskal. Naj javne ustanove skušajo vedno nuditi varnost in zaupanje vsem, in naj ljudstvo te lepe dežele vedno najde priložnost za človeški razvoj in sobivanje.

Dragi bratje in sestre, molim, da bi novi blaženi navdihnil zlasti vse voditelje, vse: sindikalne, akademske, politične, podjetniške, verske, vse, univerzitetne in druge, da si bodo resno prizadevali, da bi dosegli dejavno edinost. Star pregovor pravi: »Ali se bomo rešili vsi, ali pa se ne bo rešil nihče.« Pot je skupna, je pot vseh. Iščemo pot narodne enotnosti, in to v dobro Venezuele. Dejavna edinost, v kateri vsi resno in iskreno, začenši s spoštovanjem in medsebojnim priznanjem, postavljajo skupno dobro pred kakršen koli drugi interes, delajo za edinost, mir in blaginjo, tako da bodo državljani in državljanke lahko živeli normalno, produktivno, demokratično stabilno, varno, pravično in v upanju.

Molim, da bi vsi skupaj obnovili tisto Venezuelo, v kateri bodo vsi vedeli, da imajo mesto, na katerem lahko najdejo prihodnost. Gospoda prosim, da bi vam noben zunanji poseg ne preprečil, da bi hodili po tej poti narodne enotnosti. Kako si želim, da bi vas lahko obiskal, ali vsaj pokazal svoje spremljanje na tej poti. Prosim Virgen di Caromoto, zavetnico tega ljubljenega in lepega naroda, in prosim blaženega Joséja Gregorija Hernándeza za vse vas. Vas pa prosim, da ne pozabite moliti zame. Naprej! Vedno skupaj, po zgledu Joséja Gregorija. Ne izgubljajte poguma. Naj vas Bog blagoslavlja in Marija varuje.

Petek, 30. april 2021, 10:04