Išči

Vatican News
IMF-WORLD BANK/CLIMATE CHANGE-DEBT

Papež: Oblikovati prihodnost, kjer finance služijo skupnemu dobremu

Papež Frančišek se je obrnil na udeležence spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki zaradi pandemije covida-19 letos poteka virtualno. Spregovoril je o svetu po pandemiji ter ponovno pozval k solidarnosti in družbeni vključenosti, z upanjem na prihodnost, kjer finance služijo skupnemu dobremu, ranljive in družbeno izključene osebe pa so postavljene v središče.

Andreja Červek – Vatikan

Frančišek se na Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko obrača s pismom, zaupanim kardinalu Petru Turksonu, prefektu Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju. V ospredje postavi potrebo po novem modelu ekonomskega in socialnega življenja, v kar so vključene tudi finance. Spregovori o kulturi srečanja, se dotakne vprašanja zmanjšanja dolga najrevnejšim državam, odpre temo ekološkega dolga ter poudari pomen solidarnosti tudi na področju cepljenja.

Oblikovati nov model ekonomskega in družbenega življenja

Svet je lansko leto zaradi pandemije covida-19 bil prisiljen spoprijeti se z vrsto resnih in med seboj povezanih socialno-ekonomskih, ekoloških in političnih kriz. Zato papež upa, da bo spomladansko zasedanje »prispevalo k modelu “obnovitve”, ki bo zmožen oblikovati nove, bolj vključujoče in trajnostne rešitve za podporo realne ekonomije, s tem pa pomagati posameznikom in skupnostim, da uresničijo svoja najgloblja hrepenenja in univerzalno skupno dobro«. Po papeževih besedah se pojem obnovitve ne sme vrniti k neenakemu in netrajnostnemu modelu ekonomskega in socialnega življenja, kjer majhna manjšina svetovnega prebivalstva poseduje polovico njegovega bogastva.

Razvijati kulturo srečanja

»Kljub našim globokim prepričanjem, po katerih so vsi moški in ženske ustvarjeni kot enaki, so mnogi naši bratje in sestre v človeški družini, predvsem tisti na družbenem obrobju, dejansko izključeni iz finančnega sveta. Pa vendar nas je pandemija ponovno še enkrat spomnila, da se nihče ne reši sam. Če hočemo priti ven iz te situacije kot boljši svet, bolj človeški in bolj solidaren, je treba zasnovati nove in ustvarjalne oblike socialne, politične in ekonomske soudeležbe, ki bodo občutljive za glasove revnih in se bodo zavzemale za njihovo vključevanje v izgradnjo naše skupne prihodnosti (prim. Fratelli tutti, 169).«

Frančišek se obrne na udeležence srečanja, rekoč, da kot strokovnjaki za finance in ekonomijo dobro vedo, da »je zaupanje, ki se rodi iz povezanosti med osebami, vogelni kamen vsakega odnosa, vključno s finančnim«. »Te odnose se lahko gradi samo preko razvijanja “kulture srečanja”, v kateri se lahko sliši vsak glas in lahko vsi uspejo, ko iščejo skupne točke, gradijo mostove in snujejo nekaj, kar vključuje vse,« pri čemer se papež sklicuje na okrožnico Fratelli tutti (prim. ibid., 216).

Zmanjšanje bremena dolga

Medtem ko sedaj mnoge države – nadaljuje – utrjujejo posamezne načrte za obnovitev, pa ostaja nujno potreben globalni načrt, ki bo lahko ustvaril nove institucije ali obnovil obstoječe, zlasti tiste za globalno upravljanje, ter pomagal vzpostaviti novo mrežo mednarodnih odnosov za pospeševanje celostnega človeškega razvoja vseh narodov.

»To pomeni, da je nujno treba najrevnejšim in manj razvitim državam omogočiti konkretno soudeležbo pri sprejemanju odločitev in olajšati dostop do mednarodnega trga. Duh globalne solidarnosti zahteva vsaj minimalno zmanjšanje bremena dolga najrevnejšim državam, ki se je zaradi pandemije povečal. Zmanjšati breme dolga številnim državam in skupnostim je veliko človeško dejanje, ki lahko osebam pomaga napredovati, imeti dostop do cepiv, zdravja, izobrazbe in dela.«

Ekološki dolg

Po papeževem prepričanju pa se ne more spregledati še enega dolga, in sicer ekološkega dolga, ki obstaja predvsem med severom in jugom sveta: »Dejansko dolgujemo sami naravi ter tudi osebam in državam, ki sta jih prizadeli ekološka degradacija in izguba biotske raznovrstnosti, ki ju je povzročil človek. V zvezi s tem menim, da se bo finančna industrija, ki se odlikuje po svoji veliki ustvarjalnosti, pokazala kot sposobna razviti okretne mehanizme za izračun tega ekološkega dolga, tako da ga bodo razvite države lahko odplačale ne le z znatnim omejevanjem svoje porabe neobnovljivih virov energije ali s pomočjo revnejšim državam pri izvajanju politik in programov trajnostnega razvoja, temveč tudi s kritjem stroškov izboljšav, potrebnih v ta namen (prim. Laudato si’, 51-52).«

Solidarnost ni občasna velikodušnost

Papež nadaljuje, da je za pravičen in celosten razvoj ključnega pomena temeljito razumevanje bistvenega cilja in namena vsega gospodarskega življenja, to pomeni univerzalnega skupnega dobrega. Iz tega sledi, da javni denar nikoli ne sme biti ločen od javnega dobrega in da bi morali biti finančni trgi podprti z zakoni in predpisi, ki zagotavljajo njihovo dejansko delovanje v skupno dobro.

Prizadevanje za ekonomsko, finančno in socialno solidarnost torej vključuje veliko več kot le občasna dejanja velikodušnosti. »Je oblika mišljenja in delovanja v okviru skupnosti, v okviru prednostne življenjske pravice vseh, da si prilastijo skupne dobrine, in ne samo nekaterih. Je tudi boj zoper vzroke strukturne revščine, neenakosti, pomanjkanja dela, obdelovalne zemlje in dóma, kratenja socialnih in delavskih pravic (...). V najglobljem pomenu besede je solidarnost pisanje zgodovine (Fratelli tutti, 116).«

Solidarnost na področju cepljenja

»Čas je, da spoznamo, da se trgi – zlasti finančni trgi – ne upravljajo sami od sebe. Trge je treba podpreti z zakoni in predpisi, ki zagotavljajo, da delujejo za skupno dobro ter da finance – namesto da so zgolj spekulativne ali da financirajo samo sebe – delujejo za socialne cilje, ki so v kontekstu sedanje svetovne zdravstvene krize tako zelo nujni,« izpostavi papež. »V zvezi s tem potrebujemo zlasti solidarnostno cepljenje, ki se financira pravično, saj ne smemo dovoliti, da bi zakon trga prevladal nad zakonom ljubezni in zdravjem vseh. Na tem mestu ponovno pozivam vladne voditelje, podjetja in mednarodne organizacije, naj si skupaj prizadevajo za zagotovitev cepiva za vse, predvsem za najranljivejše in pomoči potrebne (prim. Urbi et Orbi, božič 2020).«

Papež ob koncu izrazi upanje na prihodnost, ki je bolj vključujoča in trajnostna: »Prihodnost, kjer finance služijo skupnemu dobremu, kjer so ranljive in izključene osebe postavljene v središče in kjer je zemlja, ki je naš skupen dom, dobro zaščitena.«

Petek, 9. april 2021, 11:41