Išči

Vatican News

Papeževo video sporočilo za 7. svetovni dan molitve in razmišljanja proti trgovini z ljudmi

Svetovni dan molitve in razmišljanja proti trgovini z ljudmi, ki poteka že 7. na 8. februarja, ko je god sv. Jožefine Bakhita, obrača na vse, ki delajo proti trgovini z ljudmi in so danes duhovno združeni v tem Svetovnem dnevu molitve, ki ima tudi poseben namen: »Ekonomija brez trgovine«.

PAPEŽEVO VIDEO SPOROČILO

Dragi bratje in sestre!
Obračam se na vse vas, ki delate proti trgovini z ljudmi in ste danes duhovno združeni v tem Svetovnem dnevu molitve, ki ima tudi poseben namen: »Ekonomija brez trgovine«. Vesel sem, ker vem, da so letos različna molitvena srečanja medverska, eno od  teh tudi v Aziji.

Svoje sporočilo razširjam na vse ljudi dobre volje, ki molijo, si prizadevajo, študirajo in razmišljajo, da bi se borili proti trgovini z ljudmi; in predvsem na tiste, ki so – kot sv. Bakhita, ki se je spominjamo danes – v svojem življenju doživeli dramo trgovine.

Ta dan je pomemben, ker nam vsem pomaga, da se spomnimo te drame, in nas opogumlja, da ne nehamo skupaj moliti in se skupaj boriti. Naj razmišljanje in ozaveščanje vedno spremljajo konkretna dejanja, ki odpirajo poti za družbeno emancipacijo. Cilj je pravzaprav, da bi vsak zasužnjen človek spet postal protagonist svojega življenja in dejaven član gradnje skupnega dobrega.

Dragi prijatelji, danes je dan molitve. Da, moliti moramo, da bi podprli žrtve trgovine z ljudmi in ljudi, ki spremljajo procese povezovanja in ponovnega vključevanja v družbo. Moliti moramo, da bi se naučili s človečnostjo in pogumom približati tistim, ki so zaznamovani s tolikšno bolečino in obupom, ohranjajoč živo upanje. Moliti, da bi lahko bili jutranje straže, ki so sposobne razločevati in sprejemati odločitve, ki so usmerjene k dobremu. Molitev se dotika srca in spodbuja h konkretnim dejanjem, k inovativnim, pogumnim dejanjem, ki znajo sprejeti tveganje v zaupanju v Božjo moč (prim. Mr 11,22-24).

Bogoslužni spomin sv. Bakhite je močan klic k tej razsežnosti vere in molitve. Njeno pričevanje ostaja vedno živo in aktualno! Gre za klic, da žrtve trgovine z ljudmi, njihove družine in njihove skupnosti postavimo v središče. Oni so središče naše molitve. Sv. Bakhita nas spominja, da so oni protagonisti tega dneva, mi vsi pa služimo (prim. Lk 17,10).

 Sedaj bi rad z vami podelil nekatere namige za razmišljanje in delovanje, kar zadeva temo, ki ste jo izbrali: »Ekonomija brez trgovine z ljudmi«. Druge spodbude boste lahko našli v sporočilu, ki sem ga namenil udeležencem dogodka »Frančiškova ekonomija« 21. novembra lani.

Ekonomija brez trgovine z ljudmi je:
1. ekonomija skrbi za. Skrb lahko razumemo kot skrb za ljudi in za naravo, ki ponuja izdelke in storitve za rast skupnega dobrega. Gospodarstvo, ki skrbi za delo, ko ustvarja priložnosti za zaposlitev, ki ne izkoriščajo delavca preko ponižujočih pogojev dela in izčrpavajočega delovnega časa. Pandemija Covid-19 je povečala pogoje za izkoriščanje delavcev. Izguba delovnih mest je kaznovala veliko oseb, žrtev trgovine z ljudmi, ki so bili v procesu rehabilitacije in ponovne vključitve v družbo. »V teh trenutkih, ko se zdi, da se vse razkraja in izgublja trdnost, je dobro, da se sklicujemo na trdnost, ki prihaja iz vedenja, da smo odgovorni za krhkost drugih, ko iščemo skupno prihodnost« (okrožnica Vsi bratje, 115). Ekonomija srkbi za torej pomeni solidarno ekonomijo: delamo za trdnost, ki je združena s solidarnostjo. Prepričani smo, da dobro vodena solidarnost vodi do varnejše in trdnejše družbene zgradbe.

2. Ekonomija brez trgovine z ljudmi je ekonomija s tržnimi pravili, ki pospešujejo pravičnost, ne pa izključujoče posebne interese. Trgovina z ljudmi najde rodovitno podlago v pristopu neoliberalnega kapitalizma, v deregulaciji trgov, katere cilj je maksimirati dobičke brez etičnih omejitev, brez družbenih omejitev, brez okoljskih omejitev (prim. prav tam, 210). Če sledimo tej logiki, obstaja samo izračun prednosti in slabosti. Odločitve se ne sprejemajo na temelju etičnih meril, ampak sledeč prevladujočim interesom, po možnosti prevlečene z humanitarnim ali ekološkim videzom.

3. Zaradi vsega tega je ekonomija brez trgovine z ljudmi pogumna ekonomija – potreben je pogum. Ne v smislu brezvestnosti in tveganih operacij v iskanju lahkih zaslužkov. Ne, ne v tem smislu;  to seveda ni pogum, ki ga potrebujemo. Nasprotno, gre za smelost potrpežljive graditve, načrtovanja, ki ne gleda vedno in samo na kratkoročne koristi, ampak na srednjeročne in dolgoročne sadove, predvsem pa na ljudi. Za pogum, ki povezuje zakonit dobiček s pospeševanjem zaposlenosti in zagotavljanjem dostojnih delovnih pogojev. V časih hudih kriz, kot je sedanja, je ta pogum še bolj potreben. V krizi se trgovina z ljudmi razširi, to vsi vemo: vsak dan to vidimo. V krizi se trgovina z ljudmi širi, zato moramo okrepiti ekonomijo, ki bo na krizo odgovorila manj kratkovidno, na trajnosten in trden način.

Drage sestre in bratje, vse to položimo v svojo molitev, še posebej danes, na priprošnjo sv. Bakhite. Molim za vas in vsi skupaj molimo za vsakega človeka, ki je v tem trenutku žrtev trgovine z ljudmi. In vi, prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala!

Ponedeljek, 8. februar 2021, 14:27