Išči

Vatican News
2021.01.29Udienza Officiali del Tribunale della Rota Romana per l'inaugurazione dell'Anno Giudiziario

Papež rimski roti o položaju otrok v postopkih o ničnosti zakona

Papež Frančišek se je ob začetku novega sodnega leta srečal s člani Rimske rote. Zbranim sodnikom, odvetnikom, uradnikom in ostalim sodelavcem apostolskega sodišča je med drugim spregovoril položaju otrok v postopkih ugotavljanja ničnosti zakona ter poudaril celostno dobro osebe.

Andreja Červek - Vatikan

Sveti oče se je navezal na govor rimski roti iz lanskega leta, predvsem na temo, ki se po eni strani dotika vprašanja pomanjkanja vere, po drugi pa temeljnih vidikov zakonske zveze, ki poleg tega, da je zveza med moškim in žensko, obsega tudi rojstvo in dar otrok ter njihovo rast. Spregovoril je o nekaterih pomembnih vidikih razglasitve ničnosti zakona, predvsem v povezavi z bonum familiae. V ospredje pa je postavil tudi vprašanje, kaj se zgodi z otroki in s tistim zakoncem, ki razglasa ničnosti ne sprejme. Izpostavil je, da je »družina osnova družbe in še naprej ostaja najustreznejša struktura, ki osebam zagotavlja celostno dobro, ki je potrebno za njihov trajnostni razvoj«. »Posledično smo poklicani opredeliti poti, ki vodijo v odločitve, skladne z uveljavljenimi načeli. Ko se govori o celostnem dobrem oseb, se je treba vprašati, kako se lahko to uresniči v mnogovrstnih situacijah, v katerih se znajdejo otroci,« je zatrdil.

O tem se je razpravljalo tudi med izrednim in rednim generalnim zasedanjem škofovske sinode leta 2014 in 2015, ko so sinodalni očetje razmišljali o družini. »Zaskrbljenost sinodalnih očetov in materinska skrb Cerkve sta pred mnogim trpljenjem našli koristno pastoralno sredstvo v apostolski spodbudi Amoris laetitia. V tem dokumentu so podane jasne smernice, tako da ne bi nihče, predvsem pa ne mali in trpeči, bil puščen sam ali obravnavan kot sredstvo za izsiljevanje med ločenima staršema,« je dejal papež.

Frančišek se je obrnil na zbrane cerkvene sodnike ter jih pozval, naj pri svojih razsodbah ne nehajo pričevati o tej apostolski skrbi Cerkve, pri tem pa naj upoštevajo, da »celostno dobro osebe« zahteva, da »ne ostanejo nedejavni pred pogubnimi posledicami, ki jih lahko prinese neka odločitev o ničnosti zakona«. Spomnil je, da se od apostolskega sodišča in tudi od cerkvenih sodišč zahteva, da postopki za priznanje primerov ničnosti postanejo bolj dostopni in hitrejši ter po možnosti v celoti brezplačni. »Cerkev je mati in vi, ki imate cerkveno službo na tako vitalnem področju, kot je sodniška dejavnost, ste poklicani, da se odprete za obzorja te težke, a ne nemogoče, pastorale, ki se nanaša na skrb za otroke, ki so nedolžne žrtve mnogih uničenih situacij, ločitve ali novih civilnih zakonov. Gre za izvajanje vašega poslanstva sodnikov kot službe, ki je napolnjena s pastoralnim čutom, ki ne more nikoli manjkati v delikatnih odločitvah o ničnosti zakonske zveze.« Pogosto se namreč misli, da je razglas ničnosti zakona neko hladno dejanje zgolj sodne odločitve, a temu ni tako in ne sme biti tako, je nadaljeval papež. »Razsodba cerkvenega sodnika ne sme zanemariti spomina, sestavljenega iz luči in senc, ki so zaznamovale neko življenje, ne samo dveh zakoncev, ampak tudi otrok. Zakonca in otroci predstavljajo skupnost oseb, ki se vedno in zagotovo istoveti z dobrim družine, tudi kadar se je ta razdrla.«

Papež Frančišek je izpostavil, da se ne sme nikoli utruditi pri namenjanju pozornosti in skrbi družini in krščanskemu zakonu. »Sveti Duha, ki ga kličete pred vsako odločitvijo o resnici zakonske zveze, naj vas razsvetli in vam pomaga, da ne boste pozabili na posledice teh dejanj: predvsem dobro otrok, njihov mir ali, nasprotno, izgubo veselja ob ločitvi,« je Frančišek dejal zbranim sodnikom.

Ob koncu je besede namenil še škofom ter jih pozval, naj so vedno bolj odprti za izziv, ki je povezan s to tematiko. Gre za to, da se vztrajno sledi tej potrebni cerkveni in pastoralni poti in se jo privede do konca, da se trpečih vernikov ne bi pustilo pred posegom zgolj civilnih oblasti. »Domišljija dejavne ljubezni bo podpirala evangeljsko rahločutnost pred družinskimi tragedijami, v katerih protagonisti ne smejo biti pozabljeni. Nujno je, da se škofovi sodelavci, posebej vikar, delavci za družinsko pastoralo in predvsem župniki potrudijo in izvajajo to diakonijo zaščite, oskrbe in spremljanja zapuščenih zakoncev in morda tudi otrok, ki so deležni odločitev o ničnosti zakona, četudi pravičnih in legitimnih.«

 

 

Petek, 29. januar 2021, 13:28