Sveti oče med opoldansko molitvijo: Gospod nam je dal nalogo, da smo delavci za mir
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Tako ponovno začenjamo s hojo po poteh časa izročujoč svoje stiske in hude bolečine Njej, ki zmore vse. Marija nas gleda s svojo materinsko nežnostjo tako, kot je gledala svojega Sina Jezusa in če mi pogledamo jaslice, vidimo, da Jezusa ni v jaslih. Rekli so mi, da je Marija rekla, dajte mi, da malo podržim v naročju tega mojega Sina. Tako dela Marija tudi z nami. Hoče nas držati v naročju, da bi nas varovala, kot je varovala in ljubila svojega Sina.
Pomirjajoč in tolažeč pogled Svete Device je spodbuda za to, da ta čas, ki nam ga je podaril Gospod, porabimo za svojo človeško in duhovno rast, da bo ta čas za zgladitev sovraštva in sporov, veliko jih je, da bo ta čas zato, da se čutimo bolj bratje, da bo to čas za graditev in ne uničevanje, ko bomo začeli skrbeti drug za drugega ter za stvarstvo. Čas, da bi pustili rasti, čas miru.
In ravno skrbi za bližnjega ter za stvarstvo je posvečena tema Svetovnega dneva miru, ki ga danes obhajamo: Kultura skrbi kot pot miru. Boleči dogodki, ki so zaznamovali pot človeštva v pretečenem letu, še posebej pandemija, nas učijo, da se je potrebno zanimati za probleme drugih ter z njimi podeliti njihove zaskrbljenosti. Takšna drža predstavlja pot, ki vodi k miru, saj spodbuja izgradnjo družbe, ki je utemeljena na bratskih odnosih. Vsakdo med nami, možje in žene tega časa, je poklican uresničevati mir, vsakdo od nas ni ravnodušen do tega. Mi vsi smo poklicani uresničevati mir ter ga uresničevati v katerem koli življenjskem okolju tako, da ponudimo roko bratu, ki potrebuje besedo tolažbe, dejanje nežnosti ali solidarno pomoč. To je za nas naloga, ki nam jo je dal Bog. Gospod nam je dal nalogo, da smo delavci za mir.
Mir lahko gradimo, če bomo najprej bili v miru s seboj, z mirom v notranjosti, v srcu, torej s seboj in s tistim, ki nam je blizu in bomo odstranili ovire, ki nam preprečujejo, da bi poskrbeli za tiste, ki se nahajajo v potrebi in pomanjkanju. Gre za to, da razvijemo miselnost in kulturo »poskrbeti za« z namenom, da porazimo ravnodušnost, da porazimo odmetavanje in da porazimo rivalstvo. Ravnodušnost, odmetavanje in rivalstvo, ki žal sedaj prevladujejo. Odstraniti torej te drže in tako mir ne bo samo odsotnost vojne. Mir ni nikoli pospravljenost. Ne, ne, ni operacijska dvorana. Mir je v življenju, ni torej samo odsotnost vojne, temveč življenje polno smisla, postavljeno in živeto z osebno zavzetostjo v bratski podelitvi z drugimi. Tedaj bo dejansko mir, ta toliko zaželen mir, ki ga vedno spravlja v nevarnost nasilje, sebičnost, zloba. Ta mir, ki je v nevarnosti, bo postal možen in uresničljiv, če ga bom sprejel kot nalogo, ki mi jo je dal Bog.
Devica Marija, ki je rodila »Kneza miru« (Iz 9,6) in ki ga ujčka v svojem naročju s tolikšno nežnostjo, naj nam iz nebes izprosi dragoceno dobrino miru, ki ga s samo človeškimi močmi, ne moremo v polnosti uresničiti. Samo človeške moči ne zadostujejo, saj je mir predvsem dar, da. Potrebno ga je izprositi z nenehno molitvijo, ga podpirati s potrpežljivim in spoštljivim dialogom, ga graditi s sodelovanjem odprtim za resnico in pravico ter biti vedno pozoren na upravičene težnje oseb in ljudstev. Moje voščilo je, da naj mir kraljuje v srcu ljudi ter družin, na delovnih mestih ter mestih oddiha, v skupnostih in med narodi. Mir v družinah, na delovnih mestih, med narodi. Mir! In sedaj, ko mislimo, da življenje urejajo vojne, sovraštva, toliko stvari, ki uničuje, hočemo mir. In ta je dar.
Na pragu tega začetka vsem namenjam svoje srčno voščilo srečnega in vedrega 2021. Vsak med nami naj se trudi, da bo leto bratske solidarnosti in miru za vse. Leto polno zaupljivega pričakovanja in upanja, ki ga zaupamo v varstvo Mariji, Božji in naši materi.
