Išči

Vatican News
Papež med splošno avdienco na dvorišču sv. Damaza Papež med splošno avdienco na dvorišču sv. Damaza  Urednikova beseda

V letu odmikanja papeževa bližina

V letu 2020 papež Frančišek brez apostolskih potovanj in z malo splošnimi avdiencami ob navzočnosti vernikov z mašo pri Sveti Marti spremljal veliko vernih in nevernih ljudi po celem svetu.

ANDREA TORNIELLI

Leto 2020 papeža Frančiška je tako kot tudi leto vsakega izmed nas globoko zaznamovala pandemija. Nobenega potovanja, malo splošnih avdienc ob omejeni prisotnosti ljudi ob koncu poletja, ki jih je potem ponovno prekinil prihod drugega vala okužb, javne slovesnosti v skrčeni obliki ob sodelovanju majhnih skupin vernikov. Manjkal je vsakdanji stik z ljudmi, telesni stik z objemi, stiski rok, besede, zašepetane s solzami v očeh, blagoslovi, podeljeni z dotikom glave, pogledi, ki se srečajo in ujamejo. Tudi Frančišek je svoje poslanstvo moral opravljati s »pametnim delom - smartworking), ko je ostajal doma, se virtualno povezoval z drugimi in množil telefonske stike.

Leto papeža Frančiška so zaznamovale besede spodbude Querida Amazonia, ki je zbrala razmišljanja sinode iz oktobra 2019 in je bila objavljena na predvečer izbruha pandemije: močan poziv, naj gledamo, kaj se dogaja v tej pozabljeni regiji. Navaja konkretne poti za človeško ekologijo, ki upošteva revne, za ovrednotenje kultur in za misijonarsko Cerkev z amazonskim obrazom. Potem je, brž ko se je zdelo, da je covid-19 ponudil premirje, vsaj v Italiji, papež Frančišek nadaljeval s splošnimi avdiencami s prisotnostjo vernikov. Predlagal jim je cikel katehez o tem, kakšno prihodnost hočemo graditi po pandemiji. Končno smo bili oktobra deležni daru nove okrožnice Fratelli tutti, ki je bratstvo in družbeno prijateljstvo pokazala kot odgovor za sence sovraštva, nasilja in sebičnosti, za katere se zdi, da včasih prevladajo v našem svetu, ki ni ranjen samo od koronavirusa, ampak tudi od vojn, krivic, revščine, podnebnih sprememb.

Simbolni dogodek minulega leta je v spominu vseh ostal tisti 27. marec s Statio Orbis, prošnjo k Bogu, naj poseže in pomaga človeštvu, ki ga je prizadela pandemija. Papež Frančišek sam, v dežju, na Trgu sv. Petra, ki je bil puščobno prazen, kot še nikoli, istočasno pa tako poln zaradi milijonov in milijonov ljudi, ki so bili povezani po Mondoviziji in so molili v tišini. Papež, ki se počasi vzpenja po velikih stopnicah, da bi prišel do prostora pred baziliko, in nas opominja, da smo vsi na istem čolnu, onemogočeni, da bi se sami rešili. Papež poljubi noge Križanega od sv. Marcela, ki so ga Rimljani nosili v procesijah proti kugi. Papež, ki z Najsvetejšim blagoslavlja mesto in svet, medtem ko se v ozadju slišijo sirene Rima, ki je ohromljen zaradi zaprtja (lockdown).

Bil pa je še nek drug vsakdanji dogodek, manj odmeven vendar pomembnejši, ki je Frančišku omogočil, da je spremljal milijone ljudi po celem svetu v prvem delu tega 2020 leta, v času strahu in zbeganosti. Šlo je za vsakdanjo mašo v kapeli Doma sv. Marte ob sedmih zjutraj. Tri mesece je naslednik sv. Petra tiho trkal na vrata naših domov, nas vabil ne k poslušanju velikih govorov ali dolgih katehez, ampak predvsem k poslušanju besed Svetega pisma, ki jih je razlagal s kratkimi homilijami, povedanimi na pamet, ki jim je po evharističnem slavju sledilo nekaj trenutkov češčenja v tišini pred Najsvetejšim. Vsako jutro, vsako opoldne in vsak večer, glede na časovne pasove, se je veliko, zelo veliko ljudi, tudi tistih, ki ne hodijo k maši in nevernih, povezalo preko radia, Tv in spleta, da so poslušali evangeljsko sporočilo in glas rimskega škofa, ki je postal župnik sveta. In če so nas ganile podobe papeža, samega na trgu 27. marca, so nas še bolj pretresle podobe številnih vernikov na kolenih pred velikim zaslonom ali pred pametnim telefonom med posvetitvijo, od Amerik do Evrope, na Kitajskem kot v Afriki. Bistvena umerjenost teh obhajanj, pred katerimi so bile kratke molitve za skupine, ki jih je covid-19 najbolj prizadel, nas je spremljala, nam dajala iskre upanja, nam je pomagala moliti, da smo se čutili manj sami, manj izolirani, manj zapuščeni. Bližina z Božjim ljudstvom, spremljanje, ki je bilo uresničeno s temi mašami, podeljenimi na zaslonih po celem svetu, je pokazalo, kaj za papeža pomeni biti pastir vesoljne Cerkve, priprošnjik za ranjeno človeštvo, priča evangelija, ki je na delu v celotni človeški družini na ogromno načinov, ki so pogosto nepredvidljivi in skriti.

Torek, 29. december 2020, 10:48