Išči

Vatican News
Ekumenski patriarh Bartolomej in papež Frančišek med srečanjem za mir v Rimu, 20. oktobra 2020 Ekumenski patriarh Bartolomej in papež Frančišek med srečanjem za mir v Rimu, 20. oktobra 2020  (Vatican Media)

Frančišek: Zavedati se medsebojne odgovornosti

Za dosego miru po vsem svetu in prekinitev konfliktov in nasilja je potrebno zavedanje, da smo kot bratje in sestre med seboj odgovorni, kot izpostavlja papež Frančišek v sporočilu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju.

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek je ob prazniku sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata, izpostavil, da se konflikti in nasilje ne bodo končali, če se ljudje ne bodo zavedali, da so bratje in sestre. Včeraj se je namreč v Istanbulu mudila delegacija Svetega sedeža, ki se v skladu s tradicijo vsako leto udeleži slovesnosti ob prazniku sv. Andreja. Božansko liturgijo je v patriarhalni cerkvi sv. Jurija v Fanaru vodil ekumenski patriarh Bartolomej I. Ob koncu bogoslužja je kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje enosti kristjanov, prebral tudi papeževo sporočilo.

Sv. Andrej – ljubezen, gorečnost in vztrajnost

Sveti oče najprej izrazi svojo duhovno bližino ter se pridružuje zahvali Bogu za bogate sadove božje previdnosti, ki so se pokazali v življenju sv. Andreja: »Spomniti se dejavne ljubezni, apostolske gorečnosti in vztrajnosti sv. Andreja je vir spodbude v teh težkih in kritičnih dneh. Slavljenje Boga krepi tudi našo vero in naše upanje vanj, ki je v večno življenje sprejel svetega mučenca Andreja, katerega vera je vzdržala v uri preizkušnje.«

Kot bratje in sestre smo med seboj odgovorni

Papež se z velikim veseljem spominja Bartolomejeve navzočnosti na mednarodnem srečanju za mir, ki je potekalo 20. oktobra 2020 v Rimu in ki so se ga udeležili predstavniki različnih Cerkva in verskih izročil. »Poleg izzivov sedanje pandemije, vojna še naprej trpinči mnoge dele sveta, medtem ko nastajajo novi oboroženi konflikti, ki jemljejo življenje brezštevilnim moškim in ženskam,« spomni Frančišek. »Nedvomno so vse iniciative, sprejete s strani narodnih in mednarodnih organizmov in namenjene pospeševanju miru, koristen in potrebne. Pa vendar se konflikt in nasilje ne bosta nehala, dokler ne bodo vse osebe dosegle globljega zavedanja, da imajo vzajemno odgovornost kot bratje in sestre. V luči tega imajo krščanske Cerkve, skupaj z ostalimi verskimi tradicijami, primarno dolžnost, da dajo zgled dialoga, medsebojnega spoštovanja in dejavnega sodelovanja.«

Prizadevanje za bratstvo in dialog ekumenskega patriarhata

Papež zapiše, da je »z globoko hvaležnostjo Bogu« to bratstvo izkusil v prvi osebi med različnimi skupnimi srečanji. Izpostavi, da se je »želja po vedno večji bližini in razumevanju med kristjani v carigrajskem ekumenskem patriarhatu pokazala še preden so se katoliška Cerkev in ostale Cerkve začele zavzemati za dialog«. To se jasno vidi v okrožnici svetega sinoda ekumenskega patriarhata, ki je bila namenjena Cerkvam po vsem svetu pred natanko stotimi leti. Besede v njej so primerne tudi danes: »Ko različne Cerkve navdihuje ljubezen in jo postavljajo pred vsako drugo stvar pri svojem presojanju drugih in v odnosih drug do drugega, ne povečujejo in ne širijo obstoječih nesoglasij, temveč so jih sposobne čim bolj ublažiti in zmanjšati. S stalnim pospeševanjem bratskega zanimanja za položaj, stabilnost in razcvet drugih Cerkva, s svojo veliko željo, da bi videle, kaj se dogaja v teh Cerkvah, ter s pridobivanjem njihovega natančnejšega poznavanja, s svojo razpoložljivostjo, da se poda roka pomoči in podpore vsakokrat, ko se za to pokaže priložnost, bodo lahko naredile in dosegle mnogo dobrih stvari za slavo in v korist tako samih sebe kot vsega krščanskega telesa ter za napredek enosti.«

Zbrati se ob istem oltarju

Papež Frančišek nadaljuje, da se lahko zahvalimo Bogu za dejstvo, da »so se odnosi med katoliško Cerkvijo in ekumenskim patriarhatom zelo povečali v zadnjem stoletju«, tudi preko stalnega hrepenenja, da bi se zbrali okoli istega ekumenskega oltarja. »Čeprav ovire ostajajo, zaupamo, da bomo s skupno hojo v medsebojni ljubezni in s prizadevanjem za teološki dialog dosegli ta cilj. To upanje je osnovano na naši skupni veri v Jezusa Kristusa, ki ga je poslal Bog Oče, da bi vse ljudi povezal v eno telo ter na vogelnem kamnu Cerkve, ene in svete, ki je sveti tempelj Boga, v katerem smo vsi živi kamni, vsak v skladu s svojo posebno karizmo ali službo, ki mu jo je dodelil Sveti Duh.«

Torek, 1. december 2020, 11:15