Išči

Vatican News

Papeževo video sporočilo za Festival družbenega nauka Cerkve v Veroni

Z video sporočilom svetega očeta Frančiška se je nocoj začel Festival družbenega nauka Cerkve, ki bo od 26. do 29. novembra potekal v Veroni.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Video sporočilo papeža Frančiška

Prisrčen pozdrav škofu in vsem vam, ki v Veroni in v različnih italijanskih mestih, povezanih po internetu, sodelujeta na Festivalu družbenega nauka Cerkve, ki s svojo ustvarjalno metodologijo želi začeti srečevanje med subjekti, ki so različnih občutljivosti po delovanju, zbližuje pa jih gradnja skupnega dobrega.

Gre za drugačno izdajo kot običajno, ker se spopadamo s še vedno prisotno pandemijo, s scenarijem, ki s seboj prinaša težave in hude osebne in družbene rane.

Gre pa tudi za nekoliko drugačno izdajo kot običajno, tudi zaradi tega, ker don Adriana Vincenzija ((†13. februarja 2020) ni več med nami, da bi podprl ta vzgojni dogodek, ki je dosegel svojo deseto izdajo. Spomniti se ga hočemo v značilni potezi njegovega služenja z besedami, ki se dobro ujemajo s tem, kar sem napisal v zadnji okrožnici Vsi bratje: »Zelo plemenito je, če smo sposobni začeti procese, katerih sadove bodo pobrali drugi, v upanju, ki je položeno v skrivno moč dobrega, ki se seje« (FT 196). Letos ste izbrali temo »Spomin na prihodnost«. Zdi se nekoliko čudno, vendar je ustvarjalno: »Spomin na prihodnost«. Vabi nas k takšni ustvarjalni drži, da lahko rečemo: »obiskovati prihodnost«. Za nas, kristjane, ima prihodnost ime in to ime je »upanje«. Upanje je krepost srca, ki se ne zapre v temo, ki se ne ustavi v preteklosti, ne životari v sedanjosti, ampak zna videti jutri. Kaj za nas, kristjane, pomeni jutri? To je odrešeno življenje, veselje ob daru srečanja s trinitarično ljubeznijo. V tem smislu biti Cerkev pomeni imeti pogled in srce, ki sta ustvarjalna in eshatološko usmerjena, brez popuščanja skušnjavi nostalgije, ki je resnična duhovna patologija.

Ruski mislec Ivanovič Ivanov pravi, da v resnici obstaja samo to, česar se Bog spominja. Zato dinamika kristjanov ni nostalgično zadrževanje preteklosti, ampak pristopati k večnemu spominu Očeta, to pa je mogoče tako, da živimo življenje dobrodelne ljubezni. Torej ne nostalgija, ki blokira ustvarjalnost ter nas dela toge in ideološke ljudi tudi na družbenem, političnem in cerkvenostnem področju. Raje spomin, ki je tako notranje povezan z ljubeznijo in izkustvom, da postane eden od najglobljih razsežnosti človeške osebe.

Vsi smo bili za življenje rojeni v krstu. V dar smo prejeli življenje, ki je občestvo z Bogom, z drugimi in s stvarstvom. Poklicani smo torej k uresničevanju življenja v občestvu z Bogom oziroma v intimnosti molitve v Gospodovi navzočnosti, v ljubezni do ljudi, ki jih srečamo, oziroma v dobrodelni ljubezni, ter končno v odnosu do matere zemlje, kar kaže proces preobrazbe sveta. Življenje, ki smo ga prejeli v dar, je Kristusovo življenje in mi lahko v svetu živimo kot verniki samo če kažemo njegovo življenje v nas. Vcepljeni v življenje trinitarične ljubezni postanemo sposobni spomina, Božjega spomina. In samo tisto, kar je ljubezen, ne pade v pozabo ravno zaradi tega, ker razlog svojega obstoja dobiva v ljubezni Očeta, Sina in Svetega Duha. V tem smislu mora vse naše življenje na neki način biti bogoslužje, anamnesis, večni spomin na Kristusovo veliko noč.

To je torej pomen letošnjega Festivala: živeti spomin na prihodnost pomeni prizadevati si, da bi Cerkev, veliko Božje ljudstvo (LG, 6), mogla na svetu predstavljati začetek in poganjek Božjega kraljestva. Živeti kot kristjani, potopljeni v družbo, ki kažejo Božje življenje, ki smo ga prejeli v dar pri krstu, da bi se mogli sedaj spominjati tistega prihodnjega življenja, v katerem bomo skupaj pred Očetom, Sinom in Svetim Duhom.

Takšna drža nam pomaga premagati skušnjavo utopije, da bi oznanjevanje evangelija skrčili na preprosto sociološko obzorje ali da bi se vključili v trženje različnih ekonomskih teorij ali političnih frakcij.

V svetu z močjo in ustvarjalnostjo Božjega življenja v nas: tako bomo znali pritegniti srce in pogled ljudi k Jezusovi osebi in njegovemu evangeliju, pomagali bomo, da bodo projekti nove vključujoče ekonomije in ljubezni sposobne politike postali rodovitni.

Še eno besedo namenjam posebej različnim dejavnikom družbenega življenja, ki so zbrani na Festivalu: svetu podjetnikov, strokovnjakov, predstavnikov institucij, zadružništva, ekonomije in kulture: še naprej si prizadevajte po poti, ki jo je skupaj z vami zasnoval don Adriano Vincezi za spoznavanje in izobraževanje v družbenem nauku Cerkve. Graditelji mostov: tisti, ki se srečujejo tukaj, naj ne naletijo na zidove, ampak na obraze …

In, prosim vas, ne pozabite moliti zame.

Hvala.

Četrtek, 26. november 2020, 21:45