Išči

Vatican News

Sveti oče: Duh bratstva nam lahko pomaga, da iz krize pridemo boljši

Papež Frančišek je v intervjuju za špansko izdajo revije »Il mio Papa« (Moj papež) povabil, naj v času pandemije ne mislimo na našo sedanjost, ampak na mlade generacije. Prav tako je poudaril, da moramo poskrbeti za prihodnost in pripraviti zemljo, da jo bodo lahko drugi obdelovali.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sveti oče je v pogovoru s Carmen Magallό, direktorico omenjene revije, odgovarjal na vprašanja, ki so bila povezana z življenjem v času pandemije in po njej. »Pandemija spreminja svet in nas vodi v krizo,« je dejal sveti oče ter ponovno poudaril, da iz te situacije ne moremo priti isti: »Ali bomo iz nje prišli boljši ali pa slabši. To pa je odvisno od odločitev, ki jih sprejemamo v času krize.«

Poskrbeti za prihodnost

Papež je med pogovorom zastavil tudi naslednje pomembno vprašanje: »Kakšen način življenja bomo zapustili prihodnjim generacijam?« Po njegovih besedah je pomembno prenehati misliti samo nase in na našo sedanjost. Na prihodnost je potrebno gledati »z vidika človeštva, ki želi ostati v času kot del stvarstva. Poskrbeti moramo za prihodnost, pripraviti zemljo, da jo bodo drugi lahko obdelovali. To je kultura, ki jo moramo izdelati v času pandemije,« je nadalje poudaril sveti oče.

Soočanje bolečine 

V nadaljevanju je spomnil na majhna in velika dejanja, ki so jih mnogi ljudje po vsem svetu storili, da bi pomagali sočloveku. Na bolečino, ki jo je povzročila pandemija, moramo odgovoriti tako, da skušamo biti blizu tistim, ki trpijo. »To je čas tišine, bližine, tega, da storimo, kar je v naši moči, da bi ostali povezani,« je poudaril papež Frančišek in dejal, da obstaja »zelo veliko svetnikov za sosednjimi vrati«. To smo lahko posebej v tem času videli pri vseh tistih, ki so bili na razpolago osebam, ki so potrebovale pomoč. Ti ljudje »niso želeli "pobegniti", ampak so se soočali s težavami in iskali praktične rešitve.«

Biti blizu tistim, ki jih sistem izloča iz družbe

Poleg tega je papež opozoril, da prizadevanje za življenje ni povezano le s področjem zdravja. Spodbuja, da bi pomagali tistim, ki jih sistem izloča iz družbe, tistim, ki nimajo dela, saj se nahajamo pred velikim družbenim izzivom. Kultura odmetavanja je prežela naše medsebojne odnose, zato ne moremo slediti istemu ekonomskemu modelu, katerega temelj je med drugim tudi krivica. Pandemija nam je po besedah svetega očeta pokazala, kako smo se navadili na to ozračje odmetavanja: odmetavanje ostarelih, odmetavanje revnih, odmetavanje otrok, odmetavanje spočetih otrok. Vsako življenje ima vrednost in ga je potrebno zaščititi in spoštovati.

Kultura bratstva

Vsi smo poklicani, da se pogumno soočamo s kulturo odmetavanja, ki nam neprenehoma grozi. Kot je sveti oče že večkrat dejal, je tudi tokrat poudaril, da je potrebno tej kulturi kljubovati z drugačnim načinom življenja: s kulturo sprejemanja, bližine in bratstva. Danes je bolj kot kdaj koli prej nujno, da živimo duha bratstva, da pridemo naproti drugemu, da poskrbimo za najšibkejše in najranljivejše.

Molitev 27. marca na Trgu sv. Petra

Eno izmed vprašanj za svetega očeta se je nanašalo tudi na izredno molitev, ki jo je vodil 27. marca na praznem Trgu sv. Petra. Papež je povedal, da je bilo tedaj njegovo srce s celotnim Božjim ljudstvom, ki trpi, in s človeštvom, ki mora vzdržati to pandemijo. »Ko sem se vzpenjal po stopnicah, sem molil, molil sem ves čas, in tudi odšel sem v molitvi. Tako sem živel 27. marec,« je dejal papež ter dodal, da splošne avdience brez vernikov zanj niso bile lahke: »Bilo je tako, kot da bi se pogovarjal s prikaznimi. Pomanjkanje mnogih fizičnih prisotnosti sem nadomestil s telefonom in pismi.«

Graditi prihodnost

Sveti oče je med drugim poudaril, da ni recepta za izhod iz krize, vendar pa je potrebno najti pot, da bi spremenili ekonomsko paradigmo. Pri tem spomni, da moramo začeti pri periferijah, o katerih je že večkrat govoril, hkrati pa je prav tako nujno vključiti skupni dom, ves svet, skrb za celotno stvarstvo. Kakor spominja nova okrožnica »Fratelli tutti« (Vsi bratje), je papež izpostavil, da je bratstvo eden od ključev za izgradnjo prihodnosti. V zvezi s cepivom proti novemu koronavirusu pa je poudaril, da le-ta »ne more biti last države, laboratorija, ki ga je odkril, ali skupine držav, ki so se povezale med seboj, da bi ga odkrile. Cepivo je lastnina celotnega človeštva. Kakor nas uči pandemija, je zdravje naših ljudstev skupna dediščina, pripada skupnemu dobremu. To je kriterij,« je še spomnil sveti oče.

Skrb za migrante, skrb za kulturo

V nadaljevanju intervjuja je beseda tekla o migrantih. Papež Frančišek je dejal, da bomo v primeru, da ne bomo poskrbeli zanje, izgubili velik del človeštva, kulture, ki jo predstavljajo. »V času karantene je bilo veliko migrantov najetih za obdelovanje zemlje, vzdrževanje čistoče v mestih, opravljali so zelo različna dela. Žalostno je videti, da niso priznani in ovrednoteni,« je dejal sveti oče ter spomnil, da mnoge družine bežijo iz Libanona ali Sirije zaradi vojne. Ob tem se je vprašal, če »lahko naše države ob soočanju s to tragično situacijo ostajajo nevtralne«.

Upanje v človeštvo

Ena izmed tematik, o katerih je spregovoril sveti oče, je bilo tudi vprašanje Cerkve, ki je uboga. Dejal je, da obstajajo duhovniki, redovniki, laiki, sestre in škofje, ki si zelo prizadevajo za to, da bi dosegli ta cilj. Po njegovih besedah obstajajo mnogi zelo lepi primeri, ki odpirajo novo pot. »Človeštvo je sposobno reagirati, posebej periferije, če so organizirane,« je poudaril papež Frančišek ter spomnil na dušo ljudstev, na tisto duhovno zalogo, ki jim omogoča, da gredo vedno naprej. Pri tem je omenil ljudstva, ki so danes preganjana, kot so jazidi in Rohinge, in dejal, da je potrebno iti k ljudstvom, ki trpijo. »Dokler ne bo za to odgovorno celotno človeštvo, ni upanja.«

Po sledeh sv. Ignacija

Ob koncu intervjuja pa je sveti oče izrazil svojo željo, da bi ob spominu na 500-letnico spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega obiskal Manrezo v Španiji, kjer je Ignacij začel svojo pot spreobrnjenja. »Menim, da gre pri spreobrnjenju sv. Ignacija tudi za srečanje srca in nas lahko vabi k razmišljanju o svojem osebnem spreobrnjenju; da bi prosili za dar spreobrnjenja, da bi bolj ljubili in služili po zgledu Jezusa Kristusa,« je sklenil svoje razmišljanje za špansko revijo papež Frančišek.

Petek, 9. oktober 2020, 14:25