Išči

Vatican News
2020.04.03 Video Messaggio 2020.04.03 Video Messaggio  (Vatican Media)

Papež o klimatski krizi: Izbrati. Prihodnost se gradi danes

Papež Frančišek se je z video sporočilom obrnil na udeležence virtualnega dogodka Countdown o vprašanju takojšnjih odzivov na klimatsko krizo. »Vsak lahko ponudi svoj prispevek,« je zatrdil.

Andreja Červek – Vatikan

»Sedanji ekonomski sistem je netrajnosten. Nahajamo se pred moralnim imperativom in nujno potrebo, da premislimo mnoge stvari: kako proizvajamo, kako trošimo, razmišljamo o naši kulturi odmetavanja, kratkoročni pogled, izkoriščanje revnih, brezbrižnost do njih, večanje neenakosti in odvisnost od škodljivih energetskih virov,« zatrdi papež Frančišek v video sporočilu, namenjenem udeležencev Countdowna, virtualnega dogodka TED-a, ki je bil organiziran na svetovni ravni z namenom iskanja takojšnih rešitev na klimatsko krizo.

Postavljeni pred izbiro

Papež poudari, da pandemija covida-19 še bolj izpostavlja »še neko drugo krizo: socialno-okoljstveno krizo«: »To nas vse postavlja pred nujno potrebo po izbiri. Izbiri med tem, kaj šteje in kaj ne šteje. Izbira med nadaljnjim ignoriranjem trpljenja najrevnejših in slabim ravnanjem z našim skupnim domom Zemljo ter prizadevanjem na vsaki ravni za preoblikovanje našega načina delovanja.« Znanost nam pravi, da je treba nemudoma delovati, če želimo ohraniti upanje, da se bomo izognili radikalnim in katastrofalnim klimatskim razmeram. Vest pa nam pravi, da ne moremo biti brezbrižni pred trpljenjem najrevnejših, pred naraščanjem ekonomskih neenakosti in pred družbenimi nepravičnostmi. Papež poudari, da se ekonomija ne more omejiti na proizvodnjo in distribucijo: »Nujno mora upoštevati vpliv na okolje in dostojanstvo osebe. Lahko bi rekli, da mora ekonomija biti ustvarjalna v sebi, pri svojih metodah, pri načinih delovanja.«

Vsak lahko ponudi pomemben prispevek

Frančišek pri tem poziva k skupnemu delovanju, kar ne pomeni toliko besed, ampak konkretna in neodložljiva dejanja. »Iz te krize nihče med nami ne sme priti enak – ne bo mogel priti enak. Iz krize nikoli ne pridemo enaki. In potreben bo čas in napor, da bi prišli ven. Treba bo hoditi korak za korakom, pomagati slabotnim, prepričevati dvomljivce, si zamisliti nove rešitve in se zavzemati za njihovo izvajanje.« Po papeževih besedah je cilj jasen: »V naslednjem desetletju zgraditi svet, kjer se bo lahko odgovorilo na potrebe sedanjih generacij, pri tem pa se vključilo vse, brez ogrožanja priložnosti za prihodnje generacije.«

»Želel bi povabiti vse osebe vere, kristjane in nekristjane, in vse osebe dobre volje,« je povabil sveti oče, »da se podajo na to pot, izhajajoč in svoje vere. In če nimajo vere, iz volje, iz lastne dobre volje. Vsaka in vsak med nami kot posamezniki in kot člani skupin – družin, verskih skupnosti, podjetij, združenj, institucij – lahko ponudi pomemben prispevek.«

Celostna ekologija

Papež v nadaljevanju video sporočila spomni, da je pred petimi leti napisal okrožnico Laudato si’, posvečeno skrbi za skupen dom, kjer predlaga pojem »celostne ekologije« kot skupen odgovor na krik zemlje in krik revnih. »Celostna ekologija je vabilo k celostnemu pogledu na življenje, ki izhaja iz prepričanja, da je vse na svetu povezano in da smo, kot nas je to spomnila pandemija, soodvisni drug od drugega ter prav tako odvisni od naše matere zemlje. Iz takšnega pogleda izhaja potreba, da iščemo druge načine razumevanja razvoja in njegovega ocenjevanja, ne da bi se omejevali samo na ekonomske, tehnološke, finančne razsežnosti in družbeni dohodek, ampak da bi dali osrednjo pomembnost etično-družbeni in vzgojni razsežnosti.«

Vzgoja za skrb za skupen dom

Sklicujoč se na okrožnico Laudato si’, papež Frančišek ponudi tri konkretne predloge. Prvi se nanaša na vzgojo. »Prvi predlog je torej na vseh ravneh pospeševati vzgojo za skrb za skupen dom, pri čemer se razvija razumevanje, da so okoljski problemi povezani s človeškimi potrebami. To moramo razumeti od vsega začetka: okoljski problemi so povezani s človeškimi potrebami,« izpostavi in pripomni, da mora vzgoja biti osnovana na »znanstvenih podatkih« in na »etičnem pristopu«. Oboje je pomembno. »Tolaži me dejstvo, da mnogi mladi že imajo novo ekološko in družbeno občutljivost in da se nekateri med njimi na velikodušen način borijo za zaščito okolja in za pravičnost.«

Dostop do pitne in varne vode

Drugi papežev predlog izpostavlja področje vode in prehrane: »Dostop do pitne in varne vode je temeljna in splošna človekova pravica. Je neobhodna, saj odloča o preživetju oseb in zato je pogoj za izvajanje vsake druge pravice in odgovornosti. Zagotoviti ustrezno prehrano za vse s kmetijskimi metodami, ki ne uničujejo, bi moralo postati temeljni cilj notranjega ciklusa proizvodnje in distribucije hrane.«

Prehod k čistim energetskim virom

Tretji predlog se nanaša na energetsko tranzicijo. Gre za »postopno, in to brez odlašanja, nadomeščanje fosilnih goriv s čistimi energetskimi viri«. Papež opozarja, da nam ostaja le nekaj let za korenito zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Po znanstvenih izračunih manj kot trideset let. »Ta prehod ne sme biti samo nagel in zmožen zadostiti sedanje in prihodnje energetske potrebe, ampak mora prav tako biti pozoren na vplive na revne, na lokalno prebivalstvo in na tistega, ki dela v sektorjih za proizvodnjo energije. Način za pospeševanje te spremembe je voditi podjetja proti nujni zahtevi, da si prizadevajo za celostno skrb za skupen dom, iz investicij pa izključiti podjetja, ki ne zadovoljujejo parametrov celostne ekologije, ter nagraditi tista, ki si v tej fazi tranzicije konkretno postavljajo v središče svojih dejavnosti trajnost, socialno pravičnost in pospeševanje skupnega dobrega.«

Sveti oče spomni, da so mnoge katoliške in druge verske organizacije že prevzele odgovornost za delovanje v tej smeri. »Zemljo je namreč treba negovati in oskrbovati, obdelovati in varovati. Ne moremo je kar naprej izžemati kot pomaranče. In lahko rečemo, da je skrb za zemljo človekova pravica.«

Smo pred moralnim imperativom

Te tri predloge je po papeževih besedah treba razumeti kot del »velikega skupka dejanj, ki jih moramo izvesti na celosten način, da bi prispeli do trajne rešitve za probleme«. »Sedanji ekonomski sistem je netrajnosten. Nahajamo se pred moralnim imperativom in nujno potrebo, da premislimo mnoge stvari: kako proizvajamo, kako trošimo, razmišljamo o naši kulturi odmetavanja, kratkoročni pogled, izkoriščanje revnih, brezbrižnost do njih, večanje neenakosti in odvisnost od škodljivih energetskih virov,« poudari in pripomni, da o vseh teh izzivih moramo razmisliti.

Prihodnost se gradi danes

»Celostna ekologija nam predlaga novo pojmovanje odnosov med nami in z naravo. To vodi v novo ekonomijo, kjer je proizvodnja bogastva usmerjena v celostno blagostanje človeškega bitja ter v izboljšanje in ne uničenje našega skupnega doma. Pomeni tudi obnovljeno politiko, zasnovano kot eno od najvišjih oblik dejavne ljubezni. Res je, ljubezen je medosebna, a ljubezen je tudi politična. Vključuje vsa ljudstva in vključuje naravo,« je neposreden sveti oče, ki ob koncu video sporočila povabi, naj se podamo na to pot. »Vse vas torej vabim, da se podate na to potovanje,« pri čemer spomni, da je takšen njegov predlog v okrožnicama Laudato si’ in Fratelli tutti (Vsi bratje). »Kot nas spominja izraz 'Countdown', moramo nemudoma delovati. Vsak med nami lahko opravi dragoceno vlogo, če se vsi podamo na pot, in to danes. Ne jutri, danes. Kajti prihodnost se gradi danes. In ne gradimo je sami, ampak v skupnosti in v harmoniji.«

 

Ponedeljek, 12. oktober 2020, 13:05