Papež odboru Moneyval: Razmisliti moramo o svojem odnosu do denarja

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Delo, ki ga opravljate v povezavi s tema dvema ciljema, mi je posebej pri srcu. Tesno je namreč povezano z zaščito življenja, z mirnim sobivanjem človeškega roda na zemlji in s financami, ki ne bi pestile najšibkejših in tistih, ki so najbolj potrebni pomoči: vse je povezano.

Kot sem zapisal v apostolski spodbudi Evangelii gaudium (Veselje evangelija), menim, da moramo nujno ponovno premisliti o svojem odnosu do denarja (prim. št. 55). V nekaterih primerih se namreč zdi, da se sprejema prevlado denarja nad človekom. Včasih se, kljub kopičenju premoženja, ne meni za to, od kod le-to prihaja, če so dejavnosti, iz katerih izhaja, dovoljene ali ne, ter če so v ozadju logike izkoriščanja. Tako se dogaja, da se na nekaterih področjih vzame v roke denar in si umaže roke s krvjo, s krvjo bratov. Ali pa se lahko zgodi, da se finančna sredstva uporabi za sejanje nasilja, za uveljavljanje nadvlade najmočnejšega, najbolj tiranskega, tistega, ki brezvestno žrtvuje življenje brata, da bi uveljavil lastno moč.

Sv. Pavel VI. je predlagal, da bi z denarjem, ki je namenjen za orožje in druge vojaške izdatke, ustanovili Svetovni sklad, s katerim bi prišli na pomoč najbolj ubogim (Okrožnica Populorum progressio, 51). Ta predlog sem ponovno predstavil v okrožnici Fratelli tutti (Vsi bratje) in pozval, da bi se namesto tega, da bi vlagali v strah, v jedrsko, kemijsko ali biološko ogrožanje, ta sredstva porabila za to, »da bi dokončno odpravili lakoto ter za razvoj najrevnejših držav, tako da se njihovi prebivalci ne bi zatekali k nasilnim ali prevarantskim rešitvam in ne bi bili primorani zapustiti svojih držav, da bi iskali bolj dostojanstveno življenje« (št. 262).

Učiteljstvo Cerkve o družbenem nauku je poudarilo zmotnost »dogme« neoliberalizma (prim. ibid., 168), ki pravi, da sta ekonomsko in moralno področje med seboj tako različni, da prvo nikakor ne bi moglo biti odvisno od drugega (prim. Pij XI., Okrožnica Quadragesimo anno, 1990). Če to trditev ponovno preberemo v luči sedanjega časa, odkrijemo, da je »češčenje starodavnega teleta (prim. 2 Mz 32,1-35) dobilo novo in neusmiljeno obliko v malikovanju denarja in diktaturi gospodarstva brez obraza in brez pravega človeškega cilja« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 55). »Finančna špekulacija, katere poglavitni cilj je lahek zaslužek, še naprej mori« (Okrožnica Fratelli tutti, 168).

Politike, ki nasprotujejo pranju denarja in terorizmu, predstavljajo sredstvo za nadziranje finančnih tokov in omogočajo, da se poseže tja, kjer se pojavljajo takšne nepravilne ali celo kriminalne dejavnosti.

Jezus je iz templja izgnal trgovce (prim. Mt 21,12-13; Jn 2,13-17) in učil, da se »ne more služiti Bogu in bogastvu« (Mt 6,24). Kadar namreč ekonomija izgubi svoj človeški obraz, tedaj se denarja več ne poslužuje, ampak se sega po denarju. To je ena izmed oblik malikovalstva, kateri smo se poklicani upreti, ponovno predlagati racionalen red stvari, ki ponovno vodi k skupnemu dobremu, in v skladu s katerim »mora denar služiti in ne vladati« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 58; prim. Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 64; Okrožnica Laudato si, 195).

Za uresničevanje teh načel je Vatikan, tudi pred nedavnim, uvedel nekatere ukrepe glede transparentnosti pri upravljanju z denarjem in boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. 1. junija letos je bil objavljen motu proprij o transparentnosti, nadzoru in konkurenčnosti postopkov prisojanja javnih pogodb. 19. avgusta letos je predsednik governatorata izdal odlok, v katerem je določeno, da so prostovoljne organizacije in pravne osebe Države mesta Vatikan dolžne pristojne finančne oblasti opozoriti na sumljive dejavnosti.

Dragi prijatelji, ponovno izražam svojo hvaležnost za služenje, ki ga opravljate. Namen služb, nad katerimi bdite, je namreč zaščita »čistih financ«, v okviru katerih je »trgovcem« prepovedano špekulirati v svetem templju, ki ga predstavlja človeštvo, v skladu s Stvarnikovim načrtom ljubezni. Hvala.