Papež moli za žrtve napada v Nici

Andreja Červek - Vatikan

Papež Frančišek ostro obsoja napad v baziliki Notre Dame v Nici, ki se je zgodil v četrtek zjutraj in v katerem so bile z nožem ubite tri osebe, več pa ranjenih. V sporočilu, ki ga je podpisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin, je poudarjeno, da papež ostro obsoja takšna »grozovita dejanja«. Prav tako je zagotovljena »njegova bližina katoliški skupnosti v Franciji in vsemu francoskemu narodu, ki ga poziva k edinosti«.

Bruni: Nasilje ne more biti nikoli sprejeto

Direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je na novinarska vprašanja odgovoril, da gre za »trenutek bolečine v času zmedenosti«, pri tem pa poudaril, da »terorizem in nasilje ne moreta biti nikoli sprejeta«. In to velja še toliko bolj, ko okrutnost seje »smrt na kraju ljubezni in tolažbe, kot je Gospodova hiša«. Bruni je izpostavil papeževo upanje, da »bi se nasilje nehalo in bi se ponovno videli kot bratje in sestre ter ne kot nasprotniki«. Kot je zapisano na Twitter računu Pontifex, papež moli »za žrtve, njihove družine in za ljubljeno francosko ljudstvo, da bi lahko na hudo reagiralo z dobrim«.

Nekdanji rektor bazilike Giordan

Na tragični dogodek v baziliki v Nici se je nemudoma odzvala tudi Cerkev v Franciji. Nekdanji rektor bazilike Notre Dame Jean-Louis Giordan je za Vatican News izrazil svojo zaprepadenost in žalost. Med tremi žrtvami napada je tudi Vincent, zakristan bazilike, ki ga je pred nekaj leti sam Giordan sprejel v službo: »Izvedel sem, da je bil obglavljen moj zakristan – zakristan! – in da so ostale osebe bile ranjene. V župniji sem bil šestnajst let in odraščal sem v tem predelu, to je moja cerkev. Ne vem, zakaj so si kot cilj izbrali ravno baziliko Notre Dam v Nici, saj smo precej mirno mesto. A blazneži se lotijo česarkoli. Mislim, da se tukaj ne konča. Nastali bodo drugi problemi, če ne bomo reagirali. Zelo sem žalosten, da se je to zgodilo, saj sem jaz pred desetimi leti sprejel Vincenta kot zakristana. In potem je umrl na ta način … to je strašno.«

Nadaljevati z molitvijo in pričevanjem

Žalost, a tudi odločnost, da se odzovemo kot kristjani na to, kar se je zgodilo, z zakonom medsebojne ljubezni, pa je občutenje, ki ga ob tragičnem dogodku v Nici dožilja duhovnik Vincent Bottin iz bližnje župnije Svete družine. »Predvsem čutim žalost zaradi žrtev in ob tem konfliktu s teroristi, ki ga ne želimo,« je dejal Bottin. »Vsi župljani pravijo, da je že sicer težko živeti s pandemijo, sedaj pa je zaradi dogodka tu še ta strah, da bi molili v cerkvi. To je zares zelo žalostno.« Na vprašanje, kako se odzvati na nasilje, je Bottin odgovoril, da »kakor je Cerkev vedno to delala: ostati odprti za vse«: »Imamo poslanstvo, da molimo za naše cerkve in moramo jih pustiti odprte, moliti in naprej živeti in oznanjati blagovest evangelija. Samo to lahko storimo. Vse ostalo ni v skladu s Kristusovim sporočilom.«

Bottin kot duhovnik želi v tem trenutku spodbuditi, naj se ne podleže strahu: »To je trenutek v človeški zgodovini za nas, ki smo v Franciji, a ni konec sveta. Za nas se spreobrnjenje zgodi v srcu, torej moramo biti gotovi, da ne reagiramo proti osebam, ampak pokažemo svojo vero v Kristusa in hodimo proti raju. Biti moramo torej pozorni, da ne bomo s svoje strani povzročali hudo.«

Molitev in bližina francoskih škofov

Predsednik Francoske škofovske konference, nadškof v Reimsu Éric de Moulins-Beaufort je dejal, da ga »drama, ki je prizadela krščansko skupnost in ponovno mesto Nica«, napolnjuje z zelo veliko žalostjo. Spomnil je, da se je nasilje v baziliki zgodilo le nekaj dni po groznem uboju profesorja Samuela Patyja, ter izrazil velik strah ob tej novi tragediji: »Moja žalost je neskončna ob tem, da se lahko naredi nekaj tako nečloveškega drugim ljudem. Naj Kristusov duh odpuščanja prevlada nad temi barbarskimi dejanji.«

Francoski škofje so v izjavi za javnost zapisali: »Te osebe so bile napadene in ubite, ker so se nahajale v baziliki: predstavljale so simbol, ki ga je treba uničiti. Ti uboji nas spominjajo na mučeništvo duhovnika Jacquesa Hamela. Po teh strašnih dejanjih je celotna naša država ranjena. Ta terorizem hoče podžigati ozračje strahu v naši družbi.« Škofje pozivajo: »Nujno je, da se ta rak zaustavi, kakor je tudi nujno, da se ponovno najde bratstvo, ki je nenadomestljivo, da ostanemo pokončni pred temi grožnjami. Kljub bolečini, ki nas oklepa, katoličani nočejo podleči strahu in se skupaj z vsem narodom hočejo soočiti s to slepo grožnjo.«