Išči

Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. Papež Frančišek med opoldansko molitvijo Angel Gospodov. 

Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Avtoriteta voditeljev ljudstva in tudi naša je v služenju

»Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeliju (prim. Mt 21,33-43) Jezus, potem ko je napovedal svoje trpljenje in smrt, pripoveduje priliko o morilskih vinogradnikih in s tem posvari velike duhovnike in starešine ljudstva, da so se napotili po napačni poti. Ti namreč gojijo slabe namene do njega in iščejo način, kako bi se ga znebili.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 27. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Alegorična pripoved opisuje gospodarja, ki je potem, ko je zelo poskrbel za svoj vinograd (v. 33) ter moral odpotovati, zaupal svoj vinograd viničarjem. Potem je ob času trgatve poslal svoje služabnike, da bi pobrali sadove. Toda ti vinogradniki so služabnike sprejeli z udarci, nekatere pa so celo umorili. Gospodar je poslal druge številčnejše služabnike, s katerimi so enako ravnali (prim. vv. 34-36). Do viška pride takrat, ko se gospodar odloči, da pošlje svojega sina. Vinogradniki nimajo do njega nobenega spoštovanja, še več, mislijo, da če se ga znebijo, se bodo lahko polastili vinograda in tako ubijejo tudi njega (prim. vv. 37-39).

Podoba vinograda je jasna, predstavlja ljudstvo, ki si ga je Gospod izbral in ga z veliko skrbnostjo vzgajal. Služabniki, ki jih je poslal gospodar, so preroki, ki jih je Bog poslal, medtem ko je sin podoba Jezusa. In kakor so bili zavrnjeni preroki, tako je bil tudi Kristus zavrnjen in ubit.

Ob sklepu pripovedi Jezus vpraša voditelje ljudstva: »Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« (v. 40). In oni, ker jih je prevzela logika pripovedi, sami izgovorijo svojo obsodbo. Gospodar bo, pravijo, ostro kaznoval hudobneže in zaupal vinograd drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek« (v. 41).

S to zelo kruto priliko postavi Jezus svoje sogovornike pred njihovo lastno odgovornost. To stori z izjemno jasnostjo. Toda nikar ne mislimo, da svarilo velja samo za tiste, ki so Jezusa v njegovem času zavrgli. Velja za vsak čas, tudi za naš. Tudi danes Bog pričakuje sadove svojega vinograda od tistih, ki jih je poslal delati vanj, vseh nas.

V vsakem obdobju so lahko tisti, ki imajo avtoriteto, kakršno koli avtoriteto, tudi v Cerkvi v Božjem ljudstvu, skušani, da delajo za lastne interese in ne za tiste Boga samega. Jezus pravi, da je prava avtoriteta tista, ki postane služenje, je v služenju, ne v izkoriščanju drugih. Toda vinograd je Gospodov, ne naš. Avtoriteta je v služenju in kot takšno jo je potrebno izvajati za dobro vseh in za širjenje evangelija. Grdo je videti, ko v Cerkvi osebe z avtoriteto iščejo svoje lastne interese.

Sv. Pavel nam v drugem berilu današnjega bogoslužja pove, kako smo lahko dobri delavci v Gospodovem vinogradu: kar je resnično, vzvišeno, pravično, čisto, ljubeznivo, častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to naj bo vsakodnevni predmet našega prizadevanja (prim. Flp 4,8). Ponavljam: kar je resnično, vzvišeno, pravično, čisto, ljubeznivo, častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to naj bo vsakodnevni predmet našega prizadevanja, predmet drže avtoritete, tudi naše. To je drža avtoritete in tudi vsakega od nas, saj vsak izmed nas, četudi v svoji majhnosti ima neke vrste avtoriteto. Tako bomo vedno bolj postali Cerkev, ki je bogata s sadovi svetosti. Tako bomo dali slavo Očetu, ki nas ljubi z neizmerno nežnostjo, Sinu, ki nam še naprej podarja zveličanje, Svetemu Duhu, ki nam odpira srce in nas potiska proti polnosti dobrega.

Sedaj se obrnimo na Sveto Marijo, duhovno povezani z verniki, zbranimi svetišču Pompei zaradi Prošnje in v mesecu oktobru obnovimo obvezo molitve rožnega venca.

Nedelja, 4. oktober 2020, 12:42