Išči

Vatican News
Opoldanska molitev papeža Frančiška na Trgu sv. Petra. Opoldanska molitev papeža Frančiška na Trgu sv. Petra.  (Vatican Media)

Papež Frančišek: Pojdimo k Jezusu z vsem, kar smo. »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!«

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te nedelje (prim. Mt 15,21-28) opisuje srečanje med Jezusom in kánaansko ženo.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 20. nedeljo med letom.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Jezus se nahaja na severu Galileje, na tujem ozemlju, gospa ni bila Judinja, bila je Kánaanka. Jezus se je torej znašel tam,  da bi se s svojimi učenci malo oddaljil od množice, ki ga vedno bolj številčne vedno bolj iščejo. In glej, približala se je neka žena, ki je za svojo bolno hčer prosila pomoč: »Gospod, usmili se me!« (v. 22). To je krik, ki se porodi iz življenja zaznamovanega s trpljenjem, iz občutka nemoči mame, ko vidi, da hčer muči zlo ter ne ozdravi in je ne more ozdraviti. Jezus se na začetku ne meni zanjo, a ta mati vztraja, vztraja tudi tedaj, ko Učitelj reče učencem, da je njegovo poslanstvo namenjeno »le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (v. 24) in ne k poganom. Ona ga še naprej prosi in On jo na tej točki postavi na preizkušnjo z navajanjem pregovora. Zdi se malo kruto, a jo postavi na preizkušnjo: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom« (v. 26). Žena pa je takoj, bistra a izmučena, odgovorila: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev« (v. 27).

S temi besedami je ta mati pokazala svojo slutnjo, da je dobrota Najvišjega Boga navzoča v Jezusu, odprta za vsako potrebo njegovih stvaritev. Ta modrost polna zaupanja se dotakne Jezusovega srca in mu izvleče besede občudovanja: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« (v. 28). Katera vera je velika? Velika je tista vera, ki prinaša svojo zgodovino zaznamovano tudi z ranami in jo postavi pred Gospodove noge ter ga  prosi naj jo ozdravi, naj ji da smisel. Vsakdo ima svojo lastno zgodovino in ta zgodovina ni vedno za »of export«, za »izvoz«, saj ni vedno čista. Včasih je težka, z veliko bolečine, s številnimi gorje in grehi. Kaj naj storim s svojo zgodovino? Jo moram skriti? Ne, prinesti jo moramo pred Gospoda: »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!«To je to, kar nas uči ta žena, ta dobra mati in sicer, da se prinese svojo bolečo zgodovino pred Boga, pred Jezusa in se dotakne Božje nežnosti, Jezusove nežnosti.

Naredimo preizkus z zgodovino, z molitvijo, vsakdo naj pomisli na svojo zgodovino. V zgodovini so vedno tudi grede stvari, vedno. Pojdimo k Jezusu, potrkajmo na Jezusovo srce in mu recimo: »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!« To bomo lahko storili, če s seboj nosimo Jezusovo obličje, če razumemo, kakšno je Kristusovo srce, kakšno je Jezusovo srce. Sočutno srce je, ki nosi v sebi naše bolečine, ki nosi v sebi naše grehe, naše napake, naše zgrešenosti. To je srce, ki nas ljubi takšne kot smo, brez vsakršnega ličila, takšne nas ima rad. »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!« Zaradi tega je potrebno razumeti Jezusa, imeti domačnost z Jezusom. Vedno znova se vračam k nasvetu, ki vam ga dajem, da nosite s seboj majhen žepni evangelij in vsak dan preberete odlomek. Tam boste našli Jezusa takšnega kot je, takšnega kot se predstavlja. Našli boste Jezusa, ki nas ljubi, tako zelo ljubi, da nam hoče dobro. Spomnimo se molitve: »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!« Lepa molitev je. Nosite s seboj evangelij v torbici ali na prenosnem telefonu. Gospod naj nam pomaga, vsem nam, moliti to lepo molitev, ki nas jo uči poganska žena, ne kristjanka, ne Judinja, ampak poganka.

Devica Marija naj posreduje s svojo molitvijo, da bo v vsakem krščenem raslo veselje vere in želja po posredovanju le-te s pričevanjem doslednega življenja in naj nam da pogum, da se približamo Jezusu ter mu rečemo: »Gospod, če Ti hočeš, me lahko ozdraviš!«

Nedelja, 16. avgust 2020, 13:29