Išči

Vatican News

Papeževo video sporočilo Scholas Occurentes: Hvaležnost, smisel, lepota

Papež Frančišek je mednarodni organizaciji Scholas Occurrentes namenil daljše video sporočilo, ki so ga predvajali med virtualnim srečanjem ob svetovnem dnevu okolja. Udeležili so se ga mladi, starši in učitelji z vsega sveta, pa tudi nekateri predstavniki oblasti ter sveta športa, umetnosti in znanosti. Sveti oče je v sporočilu poudaril, da je prihodnost človeštva odvisna od hvaležnosti, smisla in lepote. Spomnil je, da vzgoja pomeni pomagati iskati smisel stvari, pri tem pa je bistvenega pomena poslušanje, ustvarjanje kulture ter praznovanje.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre Scholas,
danes, po vseh teh letih, ko nas je povezovalo vprašanje, ki nas navdihuje, sem zelo vesel, da vam lahko rečem »skupnost«. Skupnost prijateljev, skupnost bratov, sester.

Še se spominjam začetkov: dva učitelja, dva profesorja, sredi krize, z malo norosti in malo intuicije. Bilo je nekaj, kar ni bilo načrtovano in se je počasi razvijalo naprej.
Medtem ko je kriza v tistih časih puščala zemljo nasilja, je ta vzgoja združevala mlade tako, da je ustvarjala upanje in zato je ustvarjala lepoto.

V srcu hranim tri podobe te poti, tri podobe, ki so vodile tri leta razmišljanj in srečanj: »Norec« iz Fellinijevega filma Cesta, Caravaggieva slika Klic sv. Mateja in Idiot Dostojevskega. Smisel, norec, klic, Matej in lepota.
Tri zgodbe so zgodba neke krize. In v vseh treh je v igri človeška odgovornost. Prvotni pomen besede kriza je »prelom«, »rez«, »odprtost« ... »nevarnost«, pa tudi »priložnost«.

Ko korenine potrebujejo prostor za nadaljnjo rast, se posoda na koncu razpoči. Dejstvo je, da je življenje večje od našega lastnega življenja in zato se razlomi. Vendar pa je to življenje! Raste, se razlomi.
Ubogo človeštvo brez kriz! Popolnoma perfektno, popolnoma urejeno, popolnoma »poštirkano«. Ubogo človeštvo! Pomislimo, takšno človeštvo bi bilo bolno, zelo bolno človeštvo. Bogu hvala se to ne dogaja. Bilo bi zaspano človeštvo.

Po drugi strani pa, glede na to, da nas kriza spodbuja s tem, da nas kliče na odprto, težava nastopi tedaj, kadar nas ne naučijo, kakšen odnos naj imamo do te odprtosti. Zato so krize, če niso dobro spremljane, nevarne, saj se lahko izgubi smer. In nasvet modrih, tudi pri majhnih osebnih, zakonskih, družbenih krizah, je naslednji: »v krizo se ne spuščaj sam, pojdi v spremstvu nekoga«.

Tam, v krizi, nas zajame strah, zapremo se kot posamezniki ali pa začenjamo ponavljati to, kar le redkim koristi; tako se izpraznimo smisla, skrivamo svojo poklicanost, izgubljamo lepoto. To se dogaja, kadar soočamo krizo sami, brez zadržkov.
To lepoto, ki bo, kakor je rekel Dostojevski, rešila svet.

Scholas se je rodila iz določene krize, vendar pa ni dvignila pesti, da bi se borila proti kulturi; prav tako ni povesila rok, da bi se predala, niti šla ven jokaje, rekoč: kakšna nesreča, kakšni grozni časi! Ven je šla tako, da je prisluhnila srcu mladih, da bi gojili novo stvarnost: »Ali to ne deluje? Pojdimo iskat tja.«

Scholas se pojavlja skozi špranje sveta – ne z glavo, ampak s celotnim telesom, da bi videli, če se z odprtega vrne kakšen drug odgovor.
In to pomeni vzgajati.
Vzgoja posluša, ali pa ne vzgaja. Če ne posluša, ne vzgaja.
Vzgoja ustvarja kulturo, ali pa ne vzgaja.
Vzgoja nas uči praznovati, ali pa ne vzgaja.

Morda bi mi kdo dejal: »Kako vendar, ali vzgajati ne pomeni poznati stvari?« Ne. To je znanje. Vzgajati pomeni poslušati, ustvarjati kulturo, praznovati.
Tako je rasla Scholas.

Niti tista dva norca – v šali jima lahko rečemo ustanovna očeta – si nista predstavljala, da se bo tista vzgojna izkušnja v škofiji Buenos Aires po dvajsetih letih razširila kakor nova kultura, da bo »poetično naseljevala to zemljo«, kakor nas je učil Hölderlin. S poslušanjem, z ustvarjanjem in s praznovanjem življenja. Ta nova kultura poetično naseljuje to zemljo.

Usklajevati jezik misli s čustvi in dejanji. Večkrat ste me slišali govoriti o tem: jezik glave, srca in rok mora biti usklajen. Glava, srce in roke, ki skladno rastejo.

V Scholas sem videl japonske učitelje, dijake in učence plesati s kolumbijskimi. Je nemogoče? Jaz sem jih videl.
Videl sem, kako so se mladi Izraelci igrali z mladimi Palestinci. Videl sem jih.
In učenci s Haitija so razmišljali s tistimi iz Dubaja.
In otroci iz Mozambika so risali z otroki iz Portugalske.
Videl sem, kako je med vzhodom in zahodom oljčno drevo ustvarilo kulturo srečanja.

Zato želim v tej novi krizi, s katero se danes sooča človeštvo, kjer je kultura pokazala, da je izgubila svojo vitalnost, proslavljati dejstvo, da bi Scholas, kot skupnost, ki vzgaja, kot intuicija, ki raste, odprla vrata Univerze Osmišljanja. Vzgajati namreč pomeni iskati smisel stvari. Pomeni učiti, kako iskati smisel stvari.

Potrebno je združevati sanje otrok in mladih z izkušnjo odraslih in ostarelih. To srečanje mora potekati vedno, sicer človeštvo ne obstaja, saj ni korenin, ni zgodovine, ni obljube, ni rasti, ni preroštva.

Učenci in dijaki vseh stvarnosti, jezikov in verovanj, saj nihče ne ostane zunaj, kadar to, kar se uči, ni neka stvar, ampak življenje.
Življenje sámo, ki nas poraja in ki bo vedno ustvarjalo druge svetove.
Svetove, ki bodo različni, edinstveni, kakor so tudi naši.
V naših najglobljih bolečinah, radostih, željah in hrepenenjih.
Svetovi hvaležnosti, smisla in lepote.

Idiot, Caravaggiev klic in norec iz Ceste

Nikoli ne pozabite na te zadnje tri besede: hvaležnost, smisel in lepota. Lahko se vam zdijo nekoristne, posebej danes. Kdo se loti ustvarjanja družbe, v kateri bi si prizadevali za hvaležnost, smisel in lepoto? Ne prinaša dobička. In vendar je prav od te stvari, ki se zdi nekoristna, odvisno celotno človeštvo, prihodnost.

Pojdite naprej, vzemite to mistiko, ki je bila podarjena, ki je nihče ni izumil; in prva, ki sta bila presenečena nad njo, sta bila tista dva norca, ki sta jo osnovala. In zato jo podarjata, jo dajeta, ker ni njuna. Je nekaj, kar je prišlo kot dar. Pojdite naprej, sejte in pobirajte, z nasmehom, s tveganjem, vendar pa vsi skupaj in vedno držeč se za roke, da boste lahko premagali kakršnokoli krizo.

Naj vas Bog blagoslovi in prosim vas, ne pozabite moliti zame.
Hvala.

Petek, 5. junij 2020, 16:09