Išči

Vatican News
Papež Frančišek med splošno avdienco v knjižnici apostolske palače v Vatikanu. Papež Frančišek med splošno avdienco v knjižnici apostolske palače v Vatikanu. 

Kateheza: Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali

Tudi tokratna splošna avdienca papeža Frančiška je potekala v knjižnici apostolske palače in jo je bilo mogoče spremljati preko neposrednega prenosa. Današnjo katehezo je sveti oče namenil šestemu blagru: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali«. Poudaril je, da je bistven oseben odnos z Bogom ter da »biti čist v srcu« pomeni živeti v Gospodovi prisotnosti. Pot notranjega očiščenja traja vse življenje in po papeževih besedah je ključnega pomena, da vedno dajemo prostor delovanju Svetega Duha.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes skupaj beremo šesti blagor, ki obljublja gledanje Boga in ima za pogoj čistost srca. Eden izmed psalmov pravi: »O tebi govori moje srce: "Išči njegovo obličje!" Tvoje obličje, Gospod, hočem iskati. Ne skrivaj svojega obličja pred mano« (27,8-9).

Žeja po osebnem odnosu z Bogom

Ta način izražanja kaže žejo po osebnem odnosu z Bogom – ni mehaničen, nejasen, ampak oseben. Tudi Jobova knjiga ga izrazi kot znamenje iskrenega odnosa. Takole pravi: »Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko.« Zdi se mi, da je to velikokrat pot življenja v našem odnosu z Bogom. Z ušesom smo slišali govoriti o Bogu, vendar pa gremo s svojo izkušnjo naprej, naprej in še naprej in ga na koncu spoznamo neposredno, če smo zvesti. ... In to je zrelost Duha.

Če je srce nespametno in počasno, ne vidimo stvari

Kako priti do te intimnosti, da bi spoznali Boga z očmi? Lahko na primer pomislimo na emavška učenca, ki imata Gospoda Jezusa poleg sebe, vendar so bile »njune oči zastrte, da ga nista spoznala« (Lk 24,16). Gospod bo odprl njun pogled ob koncu poti, ki doseže vrhunec v lomljenju kruha in se je začela z grajo: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki« (Lk 24,25). To je začetna graja. In to je izvor njune slepote: njuno nespametno in počasno srce. In kadar je srce nespametno in počasno, stvari ne vidimo. Vidimo jih, kot bi bile zakrite z oblaki.

Vstopiti v svojo notranjost in dati prostor Bogu   

Tukaj se nahaja modrost tega blagra: da bi mogli zreti, moramo vstopiti v svojo notranjost in dati prostor Bogu, saj, kakor pravi sv. Avguštin, je Bog »globlje v meni kot moja najgloblja notranjost« (»interior intimo meo«, Izpovedi III,6,11). Za to, da bi videli Boga, ni potrebno zamenjati očal ali opazovalne točke, zamenjati teoloških avtorjev, ki bi me naučili poti: potrebno je osvoboditi srce njegovih prevar.«. To je edina pot.

Bitka proti notranjim prevaram

To dozorevanje je odločilno: ko se zavemo, da je pogosto naš najhujši sovražnik skrit v našem srcu. Najplemenitejša bitka je bitka proti notranjim prevaram, ki nas zapeljejo v greh. Grehi namreč spreminjajo notranji pogled, presojanje stvari, storijo, da vidiš stvari, ki niso resnične, ali vsaj ki niso tako resnične.

Razumeti, kaj je »čistost srca«

Pomembno je torej razumeti, kaj je »čistost srca«. Da bi to mogli storiti, si moramo zapomniti, da v Svetem pismu srce ne predstavlja le čustev, ampak je najintimnejši prostor človeškega bitja, notranji prostor, kjer je oseba tisto, kar resnično je. Tako je s svetopisemskega vidika.

Matejev evangelij pravi: »Če je luč, ki je v tebi, tema, kako velika je tema!« (6,23). Ta »luč« je pogled srca, je perspektiva, sinteza, točka, s katere se bere stvarnost (prim. Veselje evangelija, 143).

Kdor je čist  v srcu, živi v Gospodovi prisotnosti

Vendar pa kaj pomeni »čist«? Kdor je čist v srcu, živi v Gospodovi prisotnosti, v srcu ohranja to, kar je vredno v odnosu z Njim; le tako lahko živi »poenoteno«, dosledno življenje, ki ni vijugasto, ampak preprosto.

Za očiščeno srce potrebni osvoboditev in odpoved

Očiščeno srce je torej posledica procesa, ki vključuje osvoboditev in odpoved. Kdor je čist v srcu, se ne rodi kot takšen, ampak je živel notranjo poenostavitev, naučil se je odpovedati zlu v sebi, kar se v Svetem pismu imenuje obreza srca (prim. 5Mz 10,16; 30,6: Ezk 44,9; Jer 4,4).

Pustiti se učiti in voditi Svetemu Duhu

To notranje očiščenje pomeni prepoznavanje tistega dela srca, ki je pod vplivom zla – »Veste, oče, jaz čutim tako, mislim, tako, gledam tako, in to je slabo«: prepoznati je potrebno del, ki je slab, ki je obdan z zlom –, da bi razumeli, kako se vedno pustiti učiti in voditi Svetemu Duhu. Pot od srca, ki je bolno, grešno in ne more dobro videti stvari, ker je v grehih, k polnosti luči srca je delo Svetega Duha. On je tisti, ki nas vodi, da hodimo po tej poti. Preko te poti srca torej pridemo do tega, da vidimo Boga.

Prepoznati načrte Božje previdnosti v življenju

V tem blaženem gledanju obstaja prihodnja, eshatološka razsežnost, kakor v vseh blagrih: to je veselje nebeškega kraljestva, proti kateremu gremo. Vendar pa obstaja še ena razsežnost: gledati Boga pomeni razumeti načrte Božje Previdnosti v tem, kar se nam zgodi, prepoznati njegovo prisotnost v zakramentih, njegovo prisotnost v bratih, posebej v bolnih in trpečih, ter ga prepoznati, kjer se On razodeva (prim. Katekizem katoliške Cerkve, 2519).

Dati prostor delovanju Svetega Duha

Ta blagor je nekako sad prejšnjih: če smo dobro prisluhnili žeji po dobrem, ki prebiva v nas in se zavedamo, da živimo iz usmiljenja, se začne pot osvoboditve, ki traja vse življenje in vodi do nebes. To je resno delo, delo, ki ga stori Sveti Duh, če mu damo prostor za to, da bi lahko to storil, če smo odprti za delovanje Svetega Duha; zato moremo reči, da gre za Božje delo v nas – v preizkušnjah in prečiščevanjih življenja. In to delo Boga, Svetega Duha vodi v veliko veselje, v resnični mir. Ne bojmo se, odprimo vrata svojega srca Svetemu Duhu – naj nas očisti in vodi naprej po tej poti k polnosti veselja. Hvala.

Sreda, 1. april 2020, 12:31