Papež Frančišek: Covid-19 in nevarnost za »virusni genocid«
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Prihodnost je po papeževih besedah zdaj, v lakoti »ljudi, ki nimajo stalnega dela«, v »nasilju«, v »pogoltnežih, ki so se pojavili«, v »nečloveških zločincih, ki so resnična rana prihodnosti družbe«. Prihodnosti, kateri bi lahko brez pravih izbir grozil scenarij t.i. »virusnega genocida«.
Sveti oče je v pismu Gallardu, ki ga pozna že dalj časa, izrazil svojo zaskrbljenost zaradi »geometričnega napredovanja pandemije«, pa tudi občudovanje mnogih oseb – zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, prostovoljcev, redovnikov in redovnic ter duhovnikov –, ki tvegajo svoje življenje za to, da bi zdravili ter zdrave osebe obvarovali pred okužbami.
Prav tako je pohvalil vlade, ki soočajo krizo z odločitvami, pri katerih je na prvem mestu zaščita državljanov. Kljub temu, da gre večkrat za ukrepe, ki »motijo tiste, ki jih morajo upoštevati,« pa papež spomni, da so ti nujno potrebni »za skupno dobro«. Vlade, ki delujejo na ta način, po besedah svetega očeta kažejo, da sprejemajo odločitve, s katerimi dajejo prednost osebam pred vsem drugim. »In to je pomembno, saj vsi vemo, da zaščititi ljudstvo pomeni ekonomsko katastrofo.« Kljub temu pa »bi bilo žalostno, če bi se države odločile nasprotno, saj bi to vodilo v smrt zelo velikega števila oseb in bi šlo za neke vrste virusni genocid,« je še zapisal papež.
Ob koncu pisma Gallardu pa sveti oče poudari, da je že zdaj pomembna tudi priprava na čas po pandemiji. Pri tem sodniku omeni srečanje z Dikasterijem za celostni človeški razvoj prejšnji petek, ko so skupaj razmišljali o sedanjosti in prihodnosti.
Svojo zadnjo misel v pismu predsedniku Panameriškega odbora sodnikov za socialne pravice je papež Frančišek namenil »ekonomski prihodnosti«. Navedel je misel ekonomistke Mariane Mazzucato, predavateljice na londonskem University Collegeu, ki v eni izmed svojih zadnjih knjig razmišlja o tem, kako se v svetovni ekonomiji špekulanti in rentniki pretvarjajo, da ustvarjajo vrednost. Hkrati poziva k ponovnemu premisleku o tem, da je vrednost ključ za ustvarjanje drugačnega in boljšega sveta. Po papeževih besedah to lahko pomaga pri razmišljanju glede prihodnosti.
