Išči

Vatican News
Splošna avdienca je potekala v knjižnici apostolske palače Splošna avdienca je potekala v knjižnici apostolske palače  (Vatican Media)

Kateheza: V vsakem srcu obstaja žeja po Bogu

Papež Frančišek je današnjo splošno avdienco imel v knjižnici apostolske palače. Zaradi tveganja širjenja koronavirusa sta od včeraj zaprta tako Trg sv. Petra kot bazilika. Katehezo je bilo mogoče neposredno spremljati preko televizijskega prenosa in strani Vatican News. Ob svetem očetu je bilo le nekaj škofov, ki so upoštevali predpisano medosebno razdaljo. Kateheza je bila namenjena četrtemu blagru iz Jezusovega govora na gori: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo« (Mt 5,6).

Andreja Červek – Vatikan

Bog trpi zaradi bolečine svojih otrok

Med prejšnjimi splošnimi avdiencami je papež Frančišek že razlagal blagre, ki se nanašajo na uboge v duhu, žalostne in krotke, danes pa je govoril o še eni človeški slabosti, in sicer tisti, ki je povezana z lakoto in žejo. Lakota in žeja sta primarni potrebi, ki se nanašata na preživetje, kar je papež želel posebej poudariti: »Tukaj ne gre za neko splošno željo, ampak za življenjsko in vsakodnevno potrebo, kot je to prehranjevanje.«

Kaj pa pomeni biti lačen in žejen pravičnosti? Zagotovo ne govorimo o tistih, ki se hočejo maščevati, saj smo pri prejšnjem blagru govorili o krotkosti. »Nepravičnosti zagotovo ranijo človeštvo,« je zatrdil sveti oče. »Človeška družba nujno potrebuje enakost, resnico in družbeno pravičnost. Ne pozabimo, da zlo, ki ga doživijo moški in ženske po svetu, doseže srce Boga Očeta. Kateri oče ne bi trpel zaradi bolečine svojih otrok?«

Božja pravičnost je večja od človeške

Papež je nadaljeval, da spisi govorijo o bolečini revnih in zatiranih, ki jo Bog pozna in jo z njimi deli. Da bi prisluhnil vpitju zatiranih, ki so ga k njemu dvigovali Izraelovi sinovi, kakor to pripoveduje knjiga Eksodus (glej 2 Mz 3,7-10), je Bog sestopil, da bi osvobodil svoje ljudstvo. A žeja in lakota po pravičnosti, o čemer nam govori Gospod, je še globlja od upravičene potrebe po človeški pravičnosti, ki jo vsak človek nosi v svojem srcu.

V istem »govoru na gori«, Jezus govori o pravičnosti, ki je večja od človeške pravice ali osebne popolnosti, ko pravi: »Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). »In to je pravičnost, ki pride od Boga« (glej 1 Kor 1,30).

V vsakem srcu je žeja po resnici in dobroti

V spisih najdemo izraženo žejo, ki je globlja od fizične, kar je želja, postavljena v sam začetek našega bitja. Psalm pravi: »O Bog, moj Bog si ti, željno te iščem, po tebi žeja mojo dušo; moje telo medli po tebi na suhi, izčrpani zemlji brez vode« (Ps 63,2). Cerkveni očetje govorijo o tem rodovitnem nemiru, ki prebiva v srcu človeka. Sv. Avguštin pravi: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.« Obstaja notranja žeja, notranja lakota, nemir.

»V vsakem srcu, tudi v najbolj pokvarjeni in od dobrega oddaljeni osebi, je skrito hrepenenje po svetlobi, četudi se nahaja pod razvalinami prevar in napak, a vedno obstaja žeja po resnici in dobroti, kar je žeja po Bogu. Sveti Duh je, ki zbuja to žejo: On je živa voda, ki je oblikovala naš prah, On je stvariteljski dih, ki mu je dal življenje,« je izpostavil papež in dodal, da je zato Cerkev poslana, da vsem oznanja Božjo besedo, prepojeno s Svetim Duhom. »Kajti evangelij Jezusa Kristusa je največja pravičnost, ki se lahko ponudi srcu človeštva, ki jo potrebuje, čeprav se tega ne zaveda.«

Povedano je sveti oče želel ponazoriti s primeri. Ko se moški in ženska poročita, imata namen ustvariti nekaj velikega in lepega. In če to žejo ohranita živo, bosta vedno našla pot za hojo naprej skozi probleme, s pomočjo milosti. Tudi mladi imajo to lakoto in ne smejo je izgubiti. V srcu otrok je treba zaščititi in gojiti to željo po ljubezni, nežnosti, sprejemanju, ki jih izražajo v svojih iskrenih in iskrivih vzgibih.

Razumeti, kaj je zares pomembno

»Vsaka oseba je poklicana odkriti, kaj zares šteje, kaj zares potrebuje, kaj zares pomeni dobro živeti in istočasno kaj je drugotnega pomena in česa se lahko mirno odpovemo,« je dejal papež Frančišek in sklenil, da Jezus s tem blagrom o lakoti in žeji po pravičnosti oznani, da obstaja žeja, ki ne bo razočarana, žeja, ki bo potešena in se bo vedno dobro končala, kajti ustreza srcu samega Boga, njegovemu Svetemu Duhu, ki je ljubezen. »Gospod naj nam podeli to milost, da bi imeli žejo po pravičnosti, ki je ravno hoteti najti Boga, videti Boga in delati dobro drugim,« je še dodal sveti oče.

Sreda, 11. marec 2020, 11:46