Kateheza o okrožnici Evangelij življenja: Spoštuj, varuj, ljubi vsako človeško življenje
s. Leonida Zamuda SL - Vatikan
Na začetku je bil prebran odlomek iz prvega poglavja Lukovega evangelija o napovedi Jezusovega rojstva.
Lk 1,30-31.34-35.38
»Angel je rekel [Devici]: "Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. [...] Marija pa je rekla angelu: "Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?" Angel ji je odgovoril: "Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila". [...] Marija pa je rekla: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!"«
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Pred petindvajsetimi leti, na današnji dan, 25. marca, ki je v Cerkvi slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, je sv. Janez Pavel II. objavil okrožnico Evangelij življenja (Evangelium vitae) o vrednosti in nedotakljivosti človeškega življenja.
Povezava med oznanjenjem in Evangelijem življenja je močna in globoka, kakor je poudaril sv. Janez Pavel II. v svoji okrožnici. Danes se ponovno spomnjamo tega nauka v kontekstu pandemije, ki ogroža človeško življenje in svetovno ekonomijo. To je situacija, zaradi katere čutimo, da so besede, s katerimi se začne okrožnica, še bolj obvezujoče. Le-te so naslednje: »Evangelij življenja je v središču Jezusovega sporočila. Cerkev ga vsak dan z ljubeznijo sprejema, potrebno ga je oznanjati s pogumno zvestobo kot blagovest ljudem vsake dobe in kulture« (št. 1).
Kakor vsako evangeljsko oznanilo, mora biti tudi to predvsem izpričano. S hvaležnostjo mislim na tiho pričevanje tolikih oseb, ki se na različne načine žrtvujejo v služenju bolnikom, ostarelim, tistim, ki so sami in najbolj potrebni pomoči. Udejanjajo evangelij življenja, kakor Marija, ki je po tem, ko je sprejela angelovo oznanilo, šla pomagat sestrični Elizabeti, ki je potrebovala pomoč.
V resnici, življenje, ki smo ga poklicani pospeševati in varovati, ni nek abstrakten pojem, ampak se vedno razodeva v osebi iz mesa in krvi: pravkar spočet otrok, revež, ki je izobčen, bolnik, ki je sam in obupan ali v terminalni fazi bolezni, nekdo, ki je izgubil službo ali je ne uspe najti, migrant, ki je zavrnjen ali getoiziran ... Življenje se razodeva v konkretnosti oseb.
Vsako človeško bitje je od Boga poklicano, da bi uživalo polnost življenja; in glede na to, da je zaupano materinski skrbi Cerkve, ni mogoče, da vsaka grožnja človeškemu dostojanstvu in življenju ne bi imela posledic v njenem srcu, v njeni materinski »notranjosti«. Varovanje življenja za Cerkev ni neka ideologija, ampak resničnost, človeška stvarnost, ki vključke tudi kristjane in to ravno zato, ker so kristjani in ker so ljudje.
Napadi na dostojanstvo in življenje oseb se žal nadaljujejo tudi v tej naši dobi, ki je doba splošnih človekovih pravic; pravzaprav se nahajamo pred novimi grožnjami in novimi suženjstvi, pa tudi zakoni ne varujejo vedno človeškega življenja, ki je bolj šibko in ranljivo.
Sporočilo okrožnice Evangelij življenja je torej aktualno bolj kot kdajkoli prej. Ne glede na izredne razmere, kot so te, v katerih se nahajamo danes, gre za delovanje na kulturnem in vzgojnem področju, da bi prihodnjim generacijam prenesli dovzetnost za solidarnost, skrb, sprejemanje, saj dobro vemo, da kultura življenja ni izključno dediščina kristjanov, ampak zadeva vse, ki v prizadevanju za graditev bratskih odnosov prepoznavajo vrednost vsake osebe, tudi kadar je le-ta slabotna in trpi.
Dragi bratje in sestre, vsako človeško življenje je enkratno in neponovljivo, ima vrednost samo v sebi, ima neprecenljivo vrednost. To je potrebno oznanjati vedno znova, s parezijo besede in pogumom dejanj. To kliče k solidarnosti in bratski ljubezni do velike človeške družine ter do vsakega izmed njenih članov.
Zato skupaj s sv. Janezom Pavlom II. z obnovljenim prepričanjem ponavljam poziv, s katerim se je on obrnil na vse pred petindvajsetimi leti: »Spoštuj, varuj, ljubi vsako življenje, vsako človeško življenje, in mu služi. Le na tej poti boš našel pravičnost, razvoj, svobodo, mir, in srečo!« (Okrožnica Evangelij življenja, 5). Hvala.
