»Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20).

PAPEŽ

Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2020

V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem že zapisal mladim v Apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti rešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmiljenje, ki te osvobaja krivde. Zri njegovo kri, prelito s toliko ljubeznijo, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (Št. 123).

Poslanica svetega očeta Frančiška za postni čas 2020

»Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20)

Dragi bratje in sestre,
Gospod nam tudi letos naklanja ugoden čas, v katerem se pripravljamo, da bomo s prenovljenim srcem praznovali veliko skrivnost Jezusove smrti in vstajenja, ki je središče našega osebnega in skupnostnega krščanskega življenja. S srcem in mislijo se moramo nenehno vračati k tej skrivnosti, ki nenehno raste v nas v tolikšni meri, s kolikšno se pustimo vključiti njeni duhovni dinamiki ter pristopiti s svojim svobodnim in velikodušnim odgovorom.

1. Velikonočna skrivnost kot temelj spreobrnjenja
Krščansko veselje izvira iz poslušanja in sprejemanja blagovesti o Jezusovi smrti in vstajenju, kerygme, ki povzema skrivnost Ljubezni, ki »je tako resnična, tako prava, tako konkretna, da nam ponuja odnos, ki je poln iskrenega in rodovitnega pogovora« (Christus Vivit, 117). Kdor veruje v to oznanilo, zavrača laž, po kateri bi naše življenje izviralo iz nas samih. V resnici se življenje rojeva iz ljubezni Boga Očeta, iz njegove volje, da nam podarja življenje v obilju (prim. Jn 10,10). Če namesto tega poslušamo mamljiv glas »očeta laži« (Jn 8,44), lahko potonemo v globočino nesmisla in doživimo pekel tukaj na zemlji, čemur so žal priča premnogi tragični dogodki osebnega in skupnega človeškega izkustva.

V postu 2020 bi vsakemu kristjanu želel sporočiti to, kar sem že zapisal mladim v Apostolski spodbudi Christus Vivit: »Glej razprostrte roke križanega Kristusa, spet in spet se mu pusti rešiti. In ko se približaš, da se spoveš svojih grehov, trdno veruj v njegovo usmiljenje, ki te osvobaja krivde. Zri njegovo kri, prelito s toliko ljubeznijo, in pusti se ji očistiti. Tako se boš lahko znova in znova rojeval« (Št. 123). Jezusova velika noč ni dogodek preteklosti; po moči Svetega Duha je vedno aktualna in nam omogoča, da v veri vidimo in se dotikamo Kristusovega mesa v tolikih trpečih.

2. Nujnost spreobrnjenja
Zveličavno je globlje zreti velikonočno skrivnost, po kateri nam je Bog naklonil svoje usmiljenje. Izkušnja usmiljenja je možna le »iz oči v oči« s križanim in vstalim Gospodom, »ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe« (Gal 2,20), torej v pogovoru od srca do srca, prijatelja s prijateljem. Poglejte zakaj je molitev v postem času tako pomembna. Prej kot dolžnost, odraža našo potrebo, da odgovarjamo na Božjo ljubezen, ki nas prehiteva in nas krepča. Kristjan namreč moli v zavesti, da je kljub svoji nevrednosti ljubljen. Molimo lahko na različne načine, vendar je to, kar v je Božjih očeh resnično pomembno, da koplje globoko v nas in začne luščiti trdoto srca, da bi nas vedno bolj spreobračala k Njemu in njegovi volji.

V tem ugodnem času se zato pustimo peljati v puščavo kot Izrael (prim. Oz 2,14), da bomo lahko končno prisluhnili glasu našega Ženina in mu dopustili, da še z večjo globino in razpoložljivostjo odmeva v nas. Bolj se bomo pustili zaobjeti njegovi Besedi, toliko bolj bomo uspeli okušati njegovo zastonjsko usmiljenje do nas. Zato ne dopustimo, da bi šel brezplodno mimo ta čas milosti, ko si v oholosti domišljamo, da smo mi gospodarji časa in načina našega spreobrnjenja k njemu.

3. Goreča volja Boga do dialoga s svojimi otroki
Dejstva, da nam Gospod znova naklanja ugoden čas za spreobrnjenje, ne bi smeli imeti za samoumevnega. Ta nova priložnost bi morala v nas prebuditi občutek hvaležnosti in nas zbuditi iz lenobnosti. Kljub včasih tragični navzočnosti zla v našem življenju, kakor tudi v življenju Cerkve in sveta, izraža ta ponujeni čas za spremembo smeri poti trdno voljo Boga, da ne prekine z nami zveličavnega dialoga. Ta volja je v križanem Jezusu, ki ga je Bog »zaradi nas napravil za greh« (2Kor 5,21), dosegla točko, da je pustila pasti vse naše grehe na svojega Sina, celo do te mere, kot je rekel papež Benedikt XVI. v okrožnici Deus caritas est, da je postavila »Boga proti Bogu«. Bog namreč ljubi tudi svoje sovražnike (prim. Mt 5,43-48).

Dialog, ki ga Bog hoče vzpostaviti z vsakim od nas po velikonočni skrivnosti svojega Sina, nima nič skupnega s tistim, ki so ga pripisovali starodavnim prebivalcem Aten, ki »namreč ne poznajo večjega užitka kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice« (Apd 17,21). Takšno govorjenje, ki ga zaznamuje prazna in površna radovednost, je v vsakem času značilno za posvetnost; v našem času pa bi lahko pronicalo v zavajajočo uporabo medijev.

4. Bogastvo je za podelitev in ne samo za kopičenje zase
Postaviti velikonočno skrivnost v središče življenja pomeni, začutiti sočutje do Kristusovih križanih ran, navzočih v tolikih nedolžnih žrtvah vojn, zaradi nasilja proti življenju od do še ne rojenega do ostarelega, zaradi različnih oblik nasilja, okoljskih katastrof, zaradi krivične razporeditve dobrin zemlje, trgovanja s človeškimi bitji v vseh njenih oblikah in zaradi nepotešene žeje po dobičku, ki je ena od oblik malikovanja.

Može in žene dobre volje je treba tudi danes nagovarjati, naj z miloščino podelijo svoje dobrine s tistimi, ki jih najbolj potrebujejo, saj je ena od oblik osebne soudeležbe pri izgradnji bolj pravičnega sveta. Podelitev v dejavni ljubezni napravlja človeka bolj človeškega, medtem ko ga kopičenje lahko posurovi, saj ga zapira v lastno sebičnost. Lahko in moramo iti še dlje tako, da premislimo strukturne razsežnosti ekonomije. Iz tega razloga sem v postnem času 2020, od 26. do 28. marca, sklical v Assisi mlade ekonomiste, podjetnike in oblikovalce sprememb, z namenom, da bi prispevali k oblikovanju pravičnejše in bolj vključujoče ekonomije, kot je sedanja. Kot cerkveno učiteljstvo pogosto poudarja, je politika vzvišena oblika dejavne ljubezni (prim. Pij XI. nagovor Italijanske univerzitetne katoliške zveze, 18. decembra 1927). Enako velja za ukvarjanje z ekonomijo v istem evangeljskem duhu, v duhu blagrov.

Sveto Marijo prosim za priprošnjo glede tega postnega časa, da bi sprejeli poziv, naj se pustimo spraviti z Bogom, usmerimo pogled srca na velikonočno skrivnost in se spreobrnemo k odprtemu in iskrenemu dialogu z Bogom. Na ta način bomo lahko postali to, kar Kristus pravi o svojih učencih: sol zemlje in luč sveta (prim. Mt 5,13-14).

Frančišek

Rim, pri Svetem Janezu v Lateranu, 7. oktobra 2019,
na god Blažene rožnovenske Device Marije.