Išči

Vatican News
Papež Frančišek je med svetovnim dnevom mladih v Panami obiskal hišo Dobrega Samarijana. Papež Frančišek je med svetovnim dnevom mladih v Panami obiskal hišo Dobrega Samarijana.  (Vatican Media)

Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov

Poslanica svetega očeta Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali v torek, 11. februarja 2020 na temo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28).

Dragi bratje in sestre!

1. Jezusove besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11,28), nakazujejo skrivnostno pot milosti, ki se razodeva preprostim in daje novo moč utrujenim. Te Kristusove besede odražajo solidarnost Sina človekovega s prizadetim in trpečim človeštvom. Koliko ljudi trpi v telesu in v duhu! Jezus poziva vse, naj pridejo k njemu – »Pridite k meni!« – ter jim obljublja okrepitev in počitek. »Ko Jezus to izreče, ima pred očmi ljudi, s katerimi se vsak dan srečuje na galilejskih ulicah: veliko preprostih ljudi, revnih, bolnih, grešnih, obrobnih, ki jih težita breme postave in tiranskega družbenega sistema... Ti ljudje so vedno hodili za njim, da bi slišali njegovo besedo – besedo, ki je vlivala upanje!« (Angel Gospodov, 6. julij 2014).

Na 28. svetovni dan bolnikov Jezus nagovarja bolnike, zatirane in revne, ki vedo, da so popolnoma odvisni od Boga, in ki pod bremenom preizkušenj potrebujejo ozdravitev. Jezus tistim, ki doživljajo tesnobo zaradi lastnega stanja krhkosti, bolečine in šibkosti, ne postavlja zakonov, ampak jim ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogar koli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost.

2. Zakaj Jezus Kristus goji ta občutja? Ker je On sam postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek. Le tisti, ki sam doživi to izkušnjo, bo znal tolažiti druge. Težke oblike trpljenja so različne: neozdravljive in kronične bolezni, psihične bolezni, bolezni, ki zahtevajo rehabilitacijo ali paliativno oskrbo, različne oblike invalidnosti, otroške ali starostne bolezni ... V takšnih okoliščinah včasih primanjkuje človeškosti, zato je potrebno poosebiti pristop do bolnika tako, da se k pristopu zdravljenja doda tudi oskrba v luči celostnega človeškega zdravljenja. Med boleznijo se oseba čuti ogrožena ne samo v svoji telesni integriteti, ampak tudi v odnosni, intelektualni, čustveni in duhovni razsežnosti. Zato poleg terapije potrebuje podporo, skrb in pozornost, skratka ljubezen. Ob vsakem bolniku stoji tudi družina, ki prav tako trpi in potrebuje podporo ter bližino.

3. Dragi bolni bratje in sestre, bolezen vas je na poseben način postavila med tiste, ki kot »utrujeni in obteženi« pritegnejo Jezusov pogled in njegovo srce. Od tu prihaja luč za vaše trenutke temine, upanje za vašo pobitost. On vas vabi, da greste k Njemu: »Pridite«. V njem boste našli moč, da boste lahko kos vsem nemirom in vprašanjem, ki se bodo v vas pojavili v tej »temni noči« telesa in duha. Kristus nam ni dal receptov, ampak nas s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem osvobaja zatiranja zla.

Med takšnim stanjem zagotovo potrebujete kraj, kjer boste našli počitek. Cerkev želi vedno bolj in bolje postajati »gostišče« usmiljenega Samarijana, ki je Kristus (prim. Lk 10,34), torej dom, v katerem boste našli njegovo milost, ki se odraža v bližini, sprejemanju in lajšanju. V tem domu boste srečali ljudi, ki vam bodo, ozdravljeni po Božjem usmiljenju v svoji šibkosti, znali pomagali nositi križ tako, da bodo lastne rane postale reže, skozi katere boste lahko onkraj bolezni gledali obzorje ter prijeli luč in svež zrak za življenje.

V to delo za okrepitev bolnih bratov in sester je postavljeno služenje zdravstvenih delavcev, zdravnikov, medicinskih sester, zdravstvenega in upravnega osebja, pomočnikov in prostovoljcev, ki s svojim kompetentnim delovanjem dajo začutiti Kristusovo navzočnost, ki ponuja tolažbo tako, da sprejme nase bolno osebo ter oskrbi njene rane. Tudi oni so le moški in ženske s svojimi šibkostmi in celo boleznimi. Zanje še na poseben način velja, da »ko enkrat prejmemo Kristusovo okrepitev in tolažbo, smo tudi mi poklicani, da postanemo okrepitev in tolažba za naše brate in sestre s krotko in ponižno držo, v posnemanju Učenika« (Angel Gospodov, 6. julij 2014).

4. Dragi zdravstveni delavci, vsak preventivni, terapevtski in raziskovalni diagnostični poseg, zdravljenje ter rehabilitacija je namenjen bolni osebi, pri tem je samostalnik »oseba«, kar pomeni, da ima prednost pred pridevnikom »bolna«. Zato si pri delu vedno prizadevajte  za spodbujanje dostojanstva in življenja vsake osebe in ne popustite nobenemu dejanju evtanazijskega značaja, zdravniški pomoči pri samomoru ali pri prekinitvi življenja, tudi ko gre za neozdravljivo bolezen.

Ko se soočate z omejitvami in celo neuspehi medicinske znanosti pred vse bolj problematičnimi kliničnimi primeri in neugodnimi diagnozami, ste poklicani odpreti se presežni dimenziji, ki bo lahko vašemu poklicu nudila poln smisel. Spomnimo se, da je življenje sveto in pripada Bogu, zato je nedotakljivo in si ga nihče ne more prisvajati (prim. Donum Vitae, 5; Evangelium Vitae, 29–53). Življenje je treba sprejeti, zaščititi, spoštovati in mu služiti od njegovega začetka do konca: to hkrati zahtevata tako človeški razum kot vera v Boga, stvarnika življenja. V nekaterih primerih je za vas ugovor vesti nujna odločitev, če želite dosledno izrekati »da« življenju in osebi. Vaša strokovnost, ki jo bo poživljala krščanska ljubezen, bo vsekakor najboljša služba resnični človekovi pravici, pravici do življenja. Ko ne boste mogli več zdraviti, boste še vedno lahko poskrbeli za dejanja in postopke, ki bodo bolniku nudili udobje in olajšanje.

Na žalost v nekaterih vojnah in nasilnih spopadih napadajo zdravstvene delavce in strukture, ki sprejemajo in pomagajo bolnikom. Na nekaterih področjih politična oblast hoče v svojo korist manipulirati z zdravstveno oskrbo in tako omejevati zakonito avtonomijo medicinske stroke. Dejansko pa napadanje tistih, ki se posvečajo služenju trpečim članom družbe, ni v korist nikomur.

5. Na ta 28. svetovni dan bolnikov mislim na naše številne brate in sestre po vsem svetu, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, saj živijo v revščini. Zato se obračam na zdravstvene ustanove in vlade po vsem svetu, naj zaradi ekonomskega vidika ne zanemarjajo socialne pravičnosti. Upam, da bomo z združitvijo načel solidarnosti in subsidiarnosti lahko sodelovali, da bi vsi imeli dostop do ustrezne oskrbe, ki bo ohranjala in ponovno vzpostavila zdravje. Iz srca se zahvaljujem vsem tistim prostovoljcem, ki služite bolnikom, s čimer pogosto nadomestite strukturne pomanjkljivosti in tako s svojimi dejanji nežnosti in bližine odsevate podobo Kristusa, Dobrega Samarijana.

 Blaženi Devici Mariji, zdravju bolnikov, izročam vse, ki nosijo breme bolezni skupaj z njihovimi družinami, kakor tudi vse zdravstvene delavce. Z ljubeznijo vsem zagotavljam svojo bližino v molitvi ter iz srca podeljujem svoj apostolski blagoslov.

Iz Vatikana, 3. januarja 2020
Na praznik Presvetega imena Jezusovega
Frančišek

Sreda, 5. februar 2020, 19:29