Papež na prvo nedeljo Božje Besede: Božja Beseda ima moč, da spremeni naše življenje
Andreja Červek – Vatikan
Papež Frančišek je pri homiliji izhajal iz današnjega evangelija, kjer nas evangelist Matej uvede v Jezusovo delovanje z naslednjo trditvijo: »Jezus je začel oznanjati« (Mt 4,17). »Tako je. On, ki je Božja Beseda, je prišel, da bi nam govoril s svojimi besedami in s svojim življenjem,« je dejal papež in povabil: »Na to prvo nedeljo Božje Besede se podajmo k začetkom njegovega oznanjevanja, k izvirom Besede življenja.« Pri tem nam pomaga današnji evangelij, ki nam govori »kako, kje in komu« je Jezus začel oznanjati. In to so bili tudi trije izhodiščni poudarki, okrog katerih je sveti oče razvijal svojo današnjo homilijo.
Kako Jezus začne oznanjati?
Kako je Jezus začel oznanjati? Z zelo preprostim stavkom: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 4,17). Kot je dejal papež, je to osnova vseh njegovih govorov: reči nam, da je nebeško kraljestvo blizu. Kaj to pomeni? Z nebeškim kraljestvom se misli na Božje kraljestvo oziroma na njegov način kraljevanja, kako se pokaže v odnosu do nas. Jezus nam pravi, da je nebeško kraljestvo »blizu«, da je Bog blizu. To je novost, prvo sporočilo: Bog ni daleč, On, ki prebiva v nebesih, je sestopil na zemljo, postal je človek. Odstranil je pregrade, odstranil je razdalje. To ni naša zasluga. On je sestopil, prišel nam je naproti. Ta bližina Boga njegovemu ljudstvu je njegova navada od vsega začetka, tudi v Stari zavezi. In ta bližina je postala meso v Jezusu.
To je sporočilo veselja: Bog nas je prišel obiskat osebno, s tem da je postal človek. Ni prevzel našega človeškega stanja zaradi čuta odgovornosti, ampak zaradi ljubezni. Iz ljubezni je vzel našo človeškost, kajti sprejme se to, kar se ljubi. In Bog je sprejel našo človeškost, ker nas ljubi in nam zastonj želi dati tisto zveličanje, ki si ga sami ne moremo dati. On želi biti z nami, dati nam lepoto življenja, mir srca, veselje ob odpuščanju in občutenje ljubezni.
Sedaj razumemo Jezusovo neposredno povabilo: »Spreobrnite se« oziroma »spremenite življenje«. Spremenite življenje, kajti začel se je nov način življenja: končal se je čas življenja za sebe, začel se je čas življenja z Bogom in za Boga, z drugimi in za druge, z ljubeznijo in za ljubezen. Jezus danes ponavlja tudi tebi: »Pogum, blizu sem ti, naredi mi prostor in tvoje življenje se bo spremenilo!« Jezus trka na vrata. Zato ti Gospod poklanja svojo Besedo, da bi jo ti sprejel kakor ljubezensko pismo, ki ga je napisal zate, da bi ti dal čutiti, kako ti je blizu. Njegova Beseda nas tolaži in opogumlja. Istočasno povzroča spreobrnjenje, pretresa nas, osvobaja nas od paralize egoizma. Kajti njegova Beseda ima to moč: da spremeni življenje, da povzroči prehod iz teme v svetlobo. To je moč njegove Besede.
Kje Jezus začne oznanjati?
Če pogledamo, kje je Jezus začel oznanjati, odkrijemo, da je začel ravno na območjih, ki so takrat veljala za »temna«. Prvo berilo in evangelij nam govorita ravno o tistih, ki so bili »v deželi smrtne sence«: to so prebivalci »dežele Zábulonova in dežele Neftálijeva, ob poti k morju, onkraj Jordana, poganske Galileje« (glej Mt 4,15-16; Is 8,23-9,1). Poganska Galileja: dežela, kjer je Jezus začel oznanjati se je imenovala tako, ker so tam prebivali različni pogani in je bila mešanica ljudstev, jezikov in kultur. Tam je bila pot k morju, ki je predstavljala križišče. Tam so živeli ribiči, trgovci in tujci: ni bilo jasno, kje se nahaja verska čistost izvoljenega ljudstva. Pa vendar je Jezus začel ravno tam: ne v atriju templja v Jeruzalemu, ampak na drugem koncu dežele, v poganski Galileji, v obmejnem kraju, začel je na periferiji.
Papež je izpostavil, da v tem lahko vidimo sporočilo: Beseda, ki rešuje, ne gre iskat na zaščitene, sterilizirane in varne kraje. Prihaja v naše kompleksnosti, v naše temine. Kakor takrat tudi danes Bog želi obiskati te kraje, kamor mislimo, da ne prihaja. Kolikokrat smo mi tisti, ki zapremo vrata in raje skrijemo svoje zmešnjave, svoje senčnosti in dvojnosti. Zapečatimo jih vase, medtem ko gremo h Gospodu s kakšno formalno molitvijo, pri tem pa smo pazljivi, da nas njegova resnica ne bi pretresla v notranjosti, kar je skrita hinavščina. Jezus pa, pravi danes evangelij, »je hodil po vsej Galileji, oznanjal evangelij in ozdravljal vsakovrstne bolezni« (Mt 4,23): prehodil je vso tisto raznovrstno in kompleksno deželo. Na enak način se ne boji raziskati naša srca, naše najbolj trpke in težke kraje. On ve, da nas samo njegovo odpuščanje ozdravlja, samo njegova prisotnost nas spreminja, samo njegova Beseda nas prenavlja. Njemu, ki je prehodil pot k morju, odprimo svoje najbolj mučne poti, ki jih nosimo v sebi in jih nočemo videti ali pa jih skrivamo; pustimo, da v nas vstopi njegova Beseda, ki je »živa, učinkovita in razločuje čustva in misli srca« (glej Heb 4,12).
Komu je oznanjal Jezus?
Komu je oznanjal Jezus? Evangelij pravi, da »ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata […], ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: 'Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.'« (Mt 4,18-19). Prva naslovnika klica sta bila ribiča: ne osebe, skrbno izbrane na podlagi sposobnosti, ali pobožni možje, ki so v templju molili, ampak navadni ljudje, ki so delali.
Opazimo, kaj jima Jezus pravi: »Narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Govori ribičema in uporablja jezik, ki jima je razumljiv. Pritegne ju tako, da izhaja iz njunega življenja: pokliče ju tam, kjer sta, in taka, kot sta, da bi ju vključil v svoje poslanstvo. »Takoj sta pustila mreže in šla za njim« (Mt 4,20). Zakaj takoj? Preprosto zato, ker sta začutila privlačnost. Nista bila hitra in takoj pripravljena, ker bi dobila nek ukaz, ampak ker ju je pritegnila ljubezen. Da bi sledili Jezusu, niso dovolj obveznosti, treba je vsak dan poslušati njegov klic. Samo On, ki nas pozna in nas ljubi do konca, nam bo pomagal odriniti na globoko morje življenja. Kot je to storil z učenci, ki so ga poslušali.
Zato potrebujemo njegovo Besedo: da jo poslušamo sredi tisočih besed vsakega dne, tisto eno Besedo, ki nam ne govori o stvareh, ampak nam govori o življenju.
Dragi bratje in sestre, v sebi naredimo prostor za Božjo Besedo! Vsak dan preberimo kakšno vrstico iz Svetega pisma. Začnimo z evangelijem: doma ga imejmo odprtega na nočni omarici, nosimo ga s sabo v žepu ali v torbi, odprimo ga na telefonu, pustimo, da nas vsak dan navdihne. Odkrili bomo, da nam je Bog blizu, da razsvetljuje naše sence in da z ljubeznijo vodi v globine našega življenja.
