Papež na praznik Marije, Božje Matere: Ženska je darovalka in posredovalka miru

Andreja Červek – Vatikan

Papež Frančišek je izhajal iz besed apostola Pavla v Pismu Galačanom: »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4).

 »Rojen iz žene«: tako je prišel Jezus. Ni se prikazal v odraslem svetu, ampak je, kot nam je povedal evangelij, bil »spočet v telesu« (Lk 2,21): tam je za svojo sprejel našo človeškost, dan za dnem, mesec za mesecem. »V telesu žene sta se Bog in človeškost združila, da nas ne bi nikoli več zapustila: tudi zdaj, v nebesih, Jezus živi v mesu, ki ga je prevzel v telesu matere. V Bogu je naše človeško meso!« je izpostavil papež.

Združenje z Bogo gre preko Marije, žene in matere

Kot je nadaljeval, na prvi dan leta obhajamo to svatbo med Bogom in človekom, ki se je začela v telesu žene. »V Bogu bo vedno naša človeškost in Marija bo za vedno Božja Mati. Je žena in mati, to je bistveno. Iz nje, žene, je prišlo zveličanje in torej ni zveličanja brez žene. Tu se je Bog združil z nami in če se želimo združiti z Njim, je treba iti po isti poti: preko Marije, žene in matere. Zato začnimo leto v znamenju Marije, žene, ki je stkala človeškost Boga. Če želimo s človeškim stkati niti naših dni, moramo začeti pri ženi.«

Žensko telo osvoboditi potrošništva. Treba ga je spoštovati

»Rojen iz žene,« je ponovil papež Frančišek in izpostavil, da se je ponovno rojstvo človeškosti začelo z ženo: »Ženske so izvir življenja. Pa vendar se jih nenehoma ponižuje, tepe, poseljuje, sili v prostitucijo in odstranjevanje življenja, ki ga nosijo v telesu. Vsako nasilje, zadano ženski, je oskrunjenje Boga, rojenega iz žene. Iz telesa žene je prišlo zveličanje za človeškost: iz tega, kako ravnamo s telesom ženske, razumemo našo raven človeškosti. Koliko krat je telo ženske žrtvovano na profanih oltarjih reklame, zaslužka, pornografije, izkoriščanja kot porabne površinskosti. Treba ga je osvoboditi od potrošništva, treba ga je spoštovani in častiti; je najplemenitejše meso sveta, spočelo je in dalo na svet Ljubezen, ki nas je rešila! Danes je tudi materinstvo poniževano, kajti edina rast, ki je v interesu, je ekonomska rast. So matere, ki tvegajo težka potovanja, ko obupno poskušajo dati boljšo prihodnost sadu svojega telesa, in so obravnavane kot prevelike številke s strani oseb, ki imajo trebuh, poln stvari, in srce, prazno ljubezni.«

Vse je shranila v srcu

»Rojen iz žene.« Kot pripoveduje Sveto pismo, je ženska na vrhu stvarjenja kot povzetek celotnega stvarstva: porajanje in varovanje življenja, občestvo z vsem, skrb za vse. To je, kar počne Marija v današnjem evangeliju: »Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). »Vse je shranila: veselje ob Jezusovem rojstvu in žalost zaradi odtegnjene gostoljubnosti v Betlehemu; Jožefovo ljubezen in osuplost pastirjev; obljube in negotovosti za prihodnost. Vse je sprejela v srce in v svojem srcu vse postavljala na mesto, tudi nasprotovanja. Kajti v svojem srcu je vsako stvar urejala z ljubeznijo in vse izročala Bogu.«

Ženski je lastno sprejemati življenje v srce

V evangeliju se to Marijino dejanje ponovi še enkrat: ob koncu skritega Jezusovega življenja namreč beremo, da je »njegova mati vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu« (Lk 2,51). »Ta ponovitev nam daje razumeti, da shranjevanje v srcu ni bila neka lepa gesta, ki jo je Marija opravila tu in tam, ampak njena navada,« je pojasnil papež. »Ženski je lastno, da življenje sprejme v srce. Ženska pokaže, da smisel življenja ni v stalnem proizvajanju stvari, ampak v sprejemanju stvari, ki so, v srce. Samo kdor gleda s srcem, dobro vidi, kajti zna 'videti znotraj': osebo onkraj njenih napak, brata onkraj njegovih slabosti, upanje v težavah, vidi Boga v vsem.«

Pridobitev za ženske je pridobitev za vso človeštvo

Sveti oče je povabil, naj se, medtem ko začenjamo novo leto, vprašamo: »Ali znam gledati osebe s srcem? Ali so mi pri srcu ljudje, s katerimi živim? In predvsem, ali imam v središču srca Gospoda? Ali druge vrednote? Ali druga zanimanja? Samo če nam je življenje pri srcu, bomo znali zanj skrbeti in premagati brezbrižnost, ki nas ovija. Prosimo za to milost: naj živimo leto z željo, da bi vzeli k srcu druge, vzeli v skrb druge. In če želimo boljši svet, naj je dom miru in ne vojno dvorišče. Ženska je darovalka in posredovalka miru in jo je treba v polnosti pridružiti odločitvenim procesom. Kajti ko ženske lahko posredujejo svoje darove, svet ponovno postane enotnejši in mirnejši. Zato, pridobitev za ženske je pridobitev za vso človeštvo.«

Kakor Marija, tako tudi Cerkev

»Rojen iz žene.« Jezus, komaj rojen, se je zagledal v očeh žene, na obličju svoje matere. Od nje je prejel prvo božanje, z njo je izmenjal prve nasmehe. Z njo je začel revolucijo nežnosti. »Ko Cerkev gleda otroka Jezusa, je poklicana, da to nadaljuje. Tudi ona, kakor Marija, je namreč žena in mati. Cerkev je žena in mati in v Mariji najde svoje značilne poteze. Vidi njo, rodovitno, in se čuti poklicana oznanjati Gospoda, ga rojevati v življenja. Vidi njo, mater, in se čuti poklicana sprejeti vsakega človeka kot otroka.«

Cerkev ima srce matere

Ko se približa Mariji, se Cerkev ponovno najde, ponovno najde svoje središče in svojo enost. Sovražnik človeške narave, hudič, pa jo hoče ločiti, ko na prvo mesto postavlja razlike, ideologije, delna mišljenja in strankarstva. »Cerkve ne razumemo, če jo začnemo gledati v strukturah, programih in tendencah: razumemo kakšno stvar, a ne srca. Kajti Cerkev ima srce matere,« je dejal papež in homilijo sklenil z besedami: »In mi otroci danes prosimo Božjo Mater, naj nas združi kot verno ljudstvo. O, Mati, porajaj v nas upanje, prinesi nam enost. Žena zveličanja, izročamo ti to leto, varuj ga v svojem srcu. K tebi vpijemo: Sveta Božja Mati. Vsi skupaj, trikrat vzkliknimo k naši Gospe, stoje, k Mariji: Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati!«