Sveti oče: Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Nasmeh kot izraz ljubezni in naklonjenosti

K temu me je spodbudila ena izmed zadnjih držav, ki sem jih obiskal prejšnji mesec: Tajska. Imenuje se Dežela nasmeha, saj so ljudje tam zelo nasmejani, zanje je značilna posebna prijaznost, zelo plemenita, ki je izpisana v njihovih potezah obraza, ki se odraža v njihovem celotnem načinu vedênja. Ta izkušnja se mi je vtisnila in me spominja na nasmeh kot izraz ljubezni, izraz naklonjenosti, ki je tipično človeški.

Nasmeh in novorojenček

Ko gledamo novorojenčka, smo nagnjeni k temu, da se mu nasmehnemo in če se na njegovem majhnem obrazu zariše nasmeh, občutimo preprosto, tudi neposredno čustvo. Otrok odgovori na naš pogled, vendar pa je njegov nasmeh veliko »močnejši«, ker je nov, čist, kakor voda pri svojem izviru, in v nas odraslih ponovno prebudi globoko nostalgijo po otroštvu.

Jezusov nasmeh zaradi Marijine in Jožefove ljubezni

To se je zgodilo na edinstven način med Marijo in Jožefom ter Jezusom. Devica in njen mož sta s svojo ljubeznijo storila, da se je na ustih njunega pravkar rojenega otroka prikazal nasmeh. Ko pa se je to zgodilo, sta bili njuni srci napolnjeni z novim veseljem, ki je prišlo iz Neba. In mali betlehemski hlevček je bil kakor razsvetljen.

Jezus je nasmeh Boga

Jezus je nasmeh Boga. Prišel je, da bi nam razodel Očetovo ljubezen, njegovo dobroto in prvi način, kako je to storil, je bil ta, da se je nasmehnil svojim staršem, kakor vsak novorojenček na tem svetu. In onadva, Devica Marija in sv. Jožef, sta zaradi njune velike vere znala sprejeti tisto sporočilo, v Jezusovem nasmehu sta prepoznala Božje usmiljenje do njiju in do vseh tistih, ki so pričakovali njegov prihod, prihod Mesija, Božjega Sina, Izraelovega Kralja.

Gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne

V jaslicah tudi mi podoživimo to izkušnjo: gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne; in nasmehne se vsem ubogim na zemlji, vsem tistim, ki pričakujejo zveličanje, ki upajo v bolj bratski svet, kjer ne bi bilo več vojn in nasilja, kjer bi vsak moški ali ženska lahko živela v svojem dostojanstvu Božjega sina in hčere.

Dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa

Tudi tukaj, v Vatikanu in v različnih rimskih pisarnah Svetega sedeža, moramo vedno dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa. Dopustiti, da nas njegova neoborožena dobrota očisti ostankov, ki pogosto prekrivajo naša srca in nam preprečujejo, da bi od sebe dali najbolje. Res je, delo je delo, in obstajajo drugi kraji in trenutki, ko se vsak izrazi na polnejši in bogatejši način; vendar pa je tudi res, da v delovnem okolju preživimo precejšen del svojega dneva in prepričani smo, da je kakovost dela povezana s kakovostjo človeških odnosov, načina življenja. To posebej velja za nas, ki delamo v službi Cerkvi in v Kristusovem imenu.

Ko se je težko nasmehniti, potrebujemo nasmeh Boga

Včasih se je težko nasmehniti, zaradi različnih razlogov. Tedaj potrebujemo nasmeh Boga: Jezus, samo On, nam lahko pomaga. Samo On je Zveličar in včasih to konkretno izkusimo v svojem življenju.

Nasmeh Boga nam odvzame lažne gotovosti

Spet drugič gredo stvari dobro, vendar pa je takrat nevarno, da bi se čutili preveč gotove in bi pozabili na druge, ki so v težavah. Tudi tedaj potrebujemo nasmeh Boga, ki nam odvzame vse lažne gotovosti in nas ponovno privede do zadovoljstva preprostosti in zastonjskosti.

Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus

Izmenjajmo si torej to voščilo: ko se bomo za božič udeležili bogoslužja in zrli jaslice, dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus. On sam je ta nasmeh. Kakor Marija, kakor Jožef in betlehemski pastirji, ga tudi mi sprejmimo, dopustimo, da nas očisti in tudi mi bomo lahko drugim prinašali ponižen in preprost nasmeh.

Hvala vsem! Ponesite to voščilo svojim dragim doma, posebej bolnim in najstarejšim: naj čutijo nežnost vašega nasmeha. Nasmehniti se je pobožati; pobožati s srcem, pobožati z dušo. In ostanimo povezani v molitvi. Vesel božič!