Išči

Vatican News
Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel škofijske pomočnice iz Milana, ki letos obhajajo 40-letnico potrditve svojih konstitucij, ter pastoralne sodelavke škofij Padova in Treviso. Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel škofijske pomočnice iz Milana, ki letos obhajajo 40-letnico potrditve svojih konstitucij, ter pastoralne sodelavke škofij Padova in Treviso.   (Vatican Media)

Papež sprejel škofijske pomočnice in druge pastoralne sodelavke

Papež Frančišek je danes v avdienco sprejel škofijske pomočnice iz Milana, ki letos obhajajo 40-letnico potrditve svojih konstitucij, ter pastoralne sodelavke škofij Padova in Treviso. Sveti oče je pripravljeni govor izročil v branje ter zbrane povabil, naj mu zastavijo vprašanja, na katera je nato odgovoril. Predstavljamo vsebino izročenega govora. Sveti oče v njem najprej spomni, da začetki prisotnosti škofijskih pomočnic v nadškofiji Milano segajo v obdobje, ko je bil tamkajšnji škof Giovanni Battista Montini, kasnejši papež Pavel VI.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Nastale ste iz življenja, iz skupnostnega apostolata

Vaša zgodovina pravi, da niste nastale "za mizo", še manj zaradi neke ideološke zahteve, ampak iz življenja, iz izkušnje skupnostnega apostolata, predvsem v Katoliški akciji. Gre za skupnostni apostolat, o katerem govori koncilski Odlok o laiškem apostolatu (št. 18-20). Nastale ste iz sodelovanja z duhovniki v župnijski in škofijski pastorali. To je zelo pomembno.

Jezus je med učence sprejel tudi nekaj žena

Ko je Jezus med svoje učence sprejel »nekaj žena«, tudi v tesnem sodelovanju z dvanajsterimi, tega ni storil zaradi feminizma ante litteram, ampak ker mu je Oče dal srečati te sestre, ki so včasih potrebovale ozdravljenje, prav tako tako kot možje (prim. Lk 8,2). Med njimi je imela Marija Magdalena posebno karizmo vere in ljubezni do Gospoda in On se je na velikonočno jutro najprej pokazal njej ter ji naročil, naj gre in ponese oznanilo bratom: apostolka apostolov. Vendar pa je tudi prisotnost drugih žena odločilna v pripovedih o vstajenju. Zato je zelo pravilno, poleg tega, da je lepo, to vaše ime »žene vstajenja«, ki vam ga je dal prav nadškof Montini.

Neposredno sodelovanje s pastirji v služenju ljudem

Vendar pa se vrnimo h koncilu. Tam, kjer govori posebej o Katoliški akciji, pravi: »Laiki, ki se ponudijo sami ali so povabljeni k delu in k neposrednemu sodelovanju s hierarhičnim apostolatom, delajo pod višjim vodstvom hierarhije. Ta more potrditi to sodelovanje tudi z izrecnim pooblastilom« (Odlok o laiškem apostolatu, 20). Tukaj se vidi izhodiščna in ključna točka: izkušnja neposrednega sodelovanja s pastirji v služenju ljudem, Božjemu ljudstvu, v župnijah, oratorijih, z ubogimi, v zaporih … V tistih, ki živijo to »delo«, ki je včasih težko in naporno (prim. Rim 16,6), Sveti Duh seje posebne darove predanosti, ki lahko prav tako postanejo posvečenost v Cerkvi.

Škofovo razločevanje, odkrivanje karizme

In pri tem je pomembno, da škof in duhovniki, ki jih on pooblasti, razločujejo. To se je zgodilo pri vas, v različnih škofijskih stvarnostih: v Milanu, Trevisu, Padovi in Vicenzi. Med različnimi izkušnjami je mogoče opaziti nekatere stalnice in tista, ki je bistvena, je ta, da je škof pozoren na dar, ki ga odkrije v skupnosti. Gre za dar, ki je prav tako pastoralna potreba, vendar pa ni zgolj funkcija – ne gre za funkcionalizem. Tako škof razlikuje, karizma se pretehta, sprejme in prepozna ter dobi svojo obliko v tisti škofijski skupnosti. Kot ključen dejavnik se tako pokaže tesno sodelovanje s škofom.
Seveda obstajajo tudi druge oblike sodelovanja žensk v Cerkvi, tako laikinj kot redovnic ter posvečenih laikinj, vendar pa ima vaša to specifičnost.

Vnetost za Jezusa in njegovo ljudstvo

Cenim – in sem vam za to hvaležen –, da pri tem, ko predstavljate svojo karizmo, navajate odlomek iz apostolske spodbude Veselje evangelija, kjer beremo: »Misijon je vnetost za Jezusa, in hkrati vnetost za njegovo ljudstvo. […] Tako na novo odkrijemo, da nas hoče On uporabiti za to, da bi se vedno bolj približal svojemu ljubljenemu ljudstvu. Vzame nas izmed ljudstva in nas pošilja k ljudstvu, tako da svoje identitete ne moremo razumeti brez te pripadnosti« (št. 268). Za vas ima to ljudstvo konkretno obličje vaše škofije. Imena vseh ustanov, ki so tukaj zastopane, vas označujejo kot »škofijske«. Gotovo gre za določeno opredelitev, vendar pa so njen smisel ukoreninjenost in ne zaprtost, zvestoba in ne partikularizem, predanost in ne izključevanje.

Zvestoba temu ljudstvu, ne vsesplošnemu

Ta vidik zvestobe ne nekemu vsesplošnemu ljudstvu, ampak temu ljudstvu, z njegovo zgodovino, bogastvom in revščino, je ena izmed ključnih značilnosti poslanstva Jezusa Kristusa, ki ga je Oče poslal »k izgubljenim ovcam Izraelove hiše« (Mt 15,24). In njegova podaritev življenja za vse gre nujno preko tega, da ga podari za dotične konkretne osebe, za dotično skupnost, za dotične prijatelje in sovražnike. Ta zvestoba stane, ima težo križa, vendar pa je rodovitna, plodna, v skladu z Božjimi načrti.

Naprej z veseljem vstajenja in gorečnostjo

Drage sestre, zahvaljujem se vam za vaše pričevanje. Pojdite naprej, z veseljem vstajenja in gorečnostjo za svoje ljudi. Blagoslavljam vas in molim za vas. In prosim vas, da tudi ve molite zame. Hvala.   

Prisluhni prispevku
Sobota, 14. december 2019, 13:48