Išči

Vatican News
Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.  (Vatican Media)

Papež med opoldansko molitvijo: Bedeti pomeni, imeti srce svobodno in obrnjeno v pravo smer

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes na prvo nedeljo adventnega časa začenja novo bogoslužno leto.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov na Trgu sv. Petra.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

V teh štirih adventnih tednih nas bogoslužje vodi k obhajanju Jezusovega rojstva, medtem pa nas tudi spominja, da On vsak dan prihaja v naše življenje in se bo v slavi vrnil ob koncu časov. Ta gotovost nas vodi k temu, da gledamo z zaupanjem v prihodnost, kakor nas k temu vabi prerok Izaija, ki s svojim navdihnjenim glasom spremlja vso adventno pot.

V današnjem prvem berilu Izaija prerokuje, da »se bo zgodilo poslednje dni: Gora hiše Gospodove bo trdno stala vrh gorà, nad griči se bo vzdigovala. In hiteli bodo k njej vsi narodi« (Iz 2,2). Gospodov tempelj v Jeruzalemu je predstavljen kot točka, h kateri se stekajo, kot točka kjer se srečajo vsa ljudstva. Po učlovečenju Božjega Sina se je Jezus razodel kot resnični tempelj. Zaradi tega je čudovito Izaijevo videnje božanska obljuba, ki nas spodbudi, da začnemo z romanjem, s hojo proti Kristusu, smislu in cilju zgodovine. Tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, jo lahko najdejo samo, če hodijo po Gospodovih poteh. Medtem ko zlo in greh prihajata iz dejstva, da posamezniki in družbene skupine raje hodijo po poteh, ki jih narekujejo sebični interesi, ki povzročajo spore in vojne. Advent je ugoden čas za sprejetje Jezusovega prihoda, ki prihaja kot glasnik miru, da bi nam pokazal Božje poti.

V današnjem evangeliju nas Jezus opominja, naj bomo pripravljeni na njegov prihod: »Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod« (Mt 24,42). Bedeti ne pomeni imeti fizično odprtih oči, ampak imeti srce svobodno in obrnjeno v pravo smer, torej pripravljeno za darovanje in služenje. To pomeni bedeti. Spanec, iz katerega se moramo zbuditi, je sestavljen iz ravnodušnosti, ničevosti, iz nesposobnosti za vzpostavljanje pristnih človeških odnosov ter da se zavzamemo za brata, ki je sam, zapuščen ali bolan. Pričakovanje Jezusa, ki prihaja, se mora torej prevesti v prizadevanje za budnost. Gre najprej za to, da se čudimo Božjemu delovanju, njegovim presenečenjem, da damo Njemu, Bogu primat. Budnost tudi konkretno pomeni, da smo pozorni do svojega bližnjega, ki je v težavah, pustiti se nagovoriti njegovi stiski, ne da bi pričakovali, da bi on ali ona, prosila za pomoč, temveč se naučiti predvideti in v naprej pomagati, kakor to od vedno počne Bog z nami.

Marija, čuječa Devica in Mati upanja, naj nas vodi na tej poti in nam pomaga, da svoj pogled usmerimo proti »Gospodovi gori«, podobi Jezusa Kristusa, ki privlači k sebi vse ljudi in vsa ljudstva.

Nedelja, 1. december 2019, 12:57