Frančišek: Pripravljamo se na sprejem, ne pravljične osebnosti, ampak Boga
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Nedvoumnemu povabilu preroka Izaija k veselju: »Naj vriskata puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cvete« (Iz 35,1), je postavljen nasproti dvom Janeza Krstnika v evangeliju: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3). Dejansko prerok vidi onkraj same situacije, saj ima pred sabo obupane ljudi z onemoglimi rokami, s klecavimi koleni, s plahim srcem (prim. 35,3-4). To je ista resničnost, ki v vsakem času postavi vero na preizkušnjo. Toda Božji mož gleda onkraj, saj mu da Sveti Duh čutiti v njegovem srcu moč svoje obljube in tako on oznanja zveličanje: »Glejte, ne bojte se, vaš Bog!... On prihaja, da vas reši!« Tedaj se vse spremeni: puščava cveti; tolažba in veselje se naselita v plaha srca; hromi, slepi, gluhi so ozdravljeni (prim. vv. 5-6). To pa je to, kar se uresničuje z Jezusom: »Slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11,5).
Prerojenje predpostavlja umiranje nam samim in grehu
Ta opis nam kaže, da zveličanje zajame vsega človeka in ga ponovno oživi. Toda to novo rojstvo z veseljem, ki ga spremlja, pa vedno predpostavlja umiranje nam samim in grehu, ki je v nas. Od tu prihaja klic k spreobrnjenju, ki je v osnovi pridiganja tako Krstnika kot Jezusa, še posebej gre za spremenitev ideje, ki jo imamo o Bogu. Adventni čas nas spodbuja ravno glede tega z vprašanjem, ki ga Janez Krstnik postavi Jezusu: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3). Pomislimo, vse življenje je Janez pričakoval Mesija. Njegov stil življenja, njegovo telo je oblikovano od tega pričakovanja. Tudi zaradi tega ga Jezus hvali s sledečimi besedami: med rojenimi od žená ni vstal večji od njega (prim. Mt 11,11). Pa vendar se je tudi on moral spreobrniti k Jezusu. Kakor Janez smo tudi mi poklicani prepoznati obličje, ki ga je Bog izbral, da ga prevzame v ponižnem in usmiljenem Jezusu Kristusu.
Pripravljamo se na sprejem, ne pravljične osebnosti, ampak Boga
Advent, ki je čas milosti, nam pravi, da ni dovolj verovati v Boga, potrebno je vsak dan očiščevati svojo vero. Gre za to, da se pripravimo na sprejem, ne neke osebnosti iz pravljice, ampak Boga, ki nas nagovarja, nas v to vključi in pred katerim smo postavljeni pred izbiro. Dete, ki leži v jaslicah ima obličje naših najbolj pomoči potrebnih bratov in sester, torej revežev, ki so resnično privilegiranci te skrivnosti in pogosto tisti, ki jim v največji meri uspe prepoznati Božjo navzočnost med nami (Apostolsko pismo Admirabile signum, 6).
Prošnja k Devici Mariji
Devica Marija naj nam pomaga, da se, medtem ko se približujemo božiču, ne bomo pustili raztresti zunanjim stvarem, ampak bomo napravljali prostor v srcu Njemu, ki je že prišel in hoče spet priti, da ozdravi naše bolezni in nam da svoje veselje.
