Papeževo video sporočilo mladim Vietnamcem
P. Ivan Herceg DJ
Dragi mladi Vietnamci!
Vem, da preživljate vesel in pomenljiv trenutek na tem dnevu mladih, ki je organiziran po škofijah na severu Vietnama. Številni ste se kot mladi katoličani srečali skupaj. Zahvalimo se Bogu za to priložnost! S svojim srcem se vam tudi jaz pridružujem.
Imam pa za vas tudi eno sporočilo, ki se suče okoli ene besede: »dom«, beseda, ki jo najdete v tematiki vašega Dneva: »Pojdi na svoj dom, k svojim«.
V vietnamski kulturi, kot tudi v drugih azijskih kulturah, nobena beseda ni tako čudovita kot je »dom«. Ta zajame vse, kar je najbolj pri srcu vsaki človeški osebi in vključuje, ne samo družino, sorodstvo, ampak tudi deželo rojstva, domovino. Kamorkoli greš, vedno nosiš s seboj svoj »dom«. Iz tega »doma« izvira vaša kultura, ki izraža družinska izročila, spodbuja ljubezen do sosedov, hrani krepost spoštovanja staršev in ohranja izredno spoštovanje do ostarelih.
»Pojdi na svoj dom« torej pomeni pot, po kateri se vračate k svojim izvirom in k poglabljanju svoje dediščine, tako tradicionalne kot kulturne. To so vaši zakladi. Nikoli jih ne izgubite!
Kot krščeni, pa ste dediči še drugega »doma«, še večjega, to je Cerkve. Cerkev je »dom«, vaš dom. Srečni ste lahko, da ste se rodili iz naročja junaške Cerkve, bogate svetlih pričevalcev. Mislim na vietnamske mučence. Mislim na vaše stare starše in starše, ki so trpeli zaradi vojne in izgubili skoraj vse razen svojo vero, ki so jo vam posredovali kot najbolj dragoceno dediščino.
Poglejte, v ta dom Cerkve se lahko vedno vrnete, da bi zajeli moč in navdih za svojo vero; tukaj si lahko vedno oblikujete z dostojanstvom svojo vest; tukaj vsakdo od vas lahko najde pot glede na Božji klic.
Ne smemo pozabiti, da je vaša Cerkev rojena s pomočjo velikodušnih misijonarjev, navdušenih misijonarjev. V enem od poročil poslanih v Rim je misijonar jezuit Alexandre de Rhodes, zapisal tole definicijo, ki se je širila med Vietnamci: »Katoličani so tisti, ki se imajo radi med seboj. Verstvo ljubezni je«. Naj vas ti zgledi vaših prvih kristjanov vodijo. In naj bo hvaležnost do njih za vas vedno vir misijonarskega navdušenja.
Potemtakem je pomembno, da ne mislite o vaši temi »Pojdi na svoj dom« samo kot o povabilu po vrnitvi. Ne mislite o »domu« kot o nečem, kar je zaprto in omejeno.
Nasprotno, vsaka pot, ki nam jo da naš Gospod, je vedno misijonarska odprava «oznanjevanja tega, kar ti je storil Gospod in usmiljenja, ki ga je imel do tebe«.
Ne pozabite, da ste še vedno manjšina med svojim ljudstvom. Še vedno je torej večina, ki ima pravico in ki čaka, da bi slišala oznanilo evangelija. Kristusovo naročilo je torej za vas danes nujno. Sedaj je naloga na vas, da gradite mlado in veselo Cerkev-dom, ki je polna življenja in bratstva. Tako bodo preko vašega pričevanja zveličavna Božja sporočila dosegla srca vaših bližnjih in sonarodnjakov. Vedno pa pričevanje, nikoli prozelitizma!
»Kako izpolniti to nalogo?«, me bi lahko vprašali. Predlagam vam te tri značilnosti vašega pričevanja v tem trenutku: poštenost, odgovornost in optimizem. Vse tri pa naj spremlja razločevanje.
V svetovni družbi, ki jo vodi materializem, je težko ostati zvest lastni identiteti in lastnemu verskemu prepričanju, brez sposobnosti razločevanja. To se dogaja po vseh mestih in po vseh državah sveta. Lahko se zgodi, da ti bo večkrat poštenost v škodo. Lahko se zgodi, da ti bo čut za odgovornost prinesel zadrego in zahteval žrtev. Lahko se bo tudi optimizem zdel čuden v tej pokvarjeni realnosti svetovne družbe. Toda ravno te vrednote so to, kar vaša družba, in tudi vaša Cerkev od vas potrebuje.
»Sredi njih boste zasvetili kot zvezde na svetu». Ne bojte se, da zasveti vaša lepa katoliška identiteta. To vas bo napravilo še bolj domoljubne, še bolj Vietnamce, torej velika ljubezen do vaše domovine, velika lojalnost vas domoljubov. Spodbujam vas, da odgovorite z ustvarjalnostjo in daste vrednost programom vaše škofovske konference za prihodnja tri leta, ko je njena prioriteta mladinska pastorala. Naj vas podpira zgled Božjega služabnika kardinala Van Thuana, velikega pričevalca upanja.
Dragi prijatelji, želim vam, da bo ta dan za vas romanje, k vašim kulturnim in verskim koreninam, izkušnja okrepljene vere in predvsem prenova misijonarskega čuta. Radi imejte svoj dom! Vaš družinski dom in vaš dom, svojo domovino. Radi imejte vietnamsko ljudstvo, radi imejte svojo domovino! Bodite pravi Vietnamci z ljubeznijo do domovine.
Na koncu hočem skupaj z vami, izročiti Gospodu, usmiljenemu Očetu devetintrideset vietnamskih migrantov, ki so umrli v Angliji prejšnji mesec. Boleče je bilo, molimo za vse njih.
Bog naj vas blagoslovi. Lep dan in ne pozabite moliti zame. Cha Chào Chúng Con [Pozdravljam vas.]
