Papež vojaškim kaplanom: Ščititi dostojanstvo zapornikov je moralna dolžnost

Andreja Červek – Vatikan

Zavrniti je treba skušnjavo, da bi se drugega obravnavalo kot sovražnika, ki ga je treba uničiti, ne pa kot osebe, ki ji je dodeljeno dostojanstvo in ki jo je Bog ustvaril po svoji podobi. Ne sme se pozabiti, da je tudi sredi vojne »vsako človeško bitje neizmerno sveto«, je izpostavil papež Frančišek. To ima še večji pomen v primerih oseb, ki jim je odvzeta osebna svoboda iz razlogov, ki so povezani z oboroženimi konflikti. V kontekstu oboroženih konfliktov so zaporniki neredko žrtve kršenja svojih temeljnih pravic, kot so zlorabe, nasilje in različne oblike mučenja ter kruta, nečloveška in poniževalna obravnavanja.

Mednarodno humanitarno pravo vsebuje številna določila v zvezi z zaščito dostojanstva zapornikov, predvsem kar se tiče prava, ki se uporablja v primeru mednarodnih oboroženih konfliktov. »Etični temelj in ključna pomembnost teh norm za zaščito človeškega dostojanstva v tragičnem kontekstu oboroženih konfliktov pomenita, da se jih mora ustrezno in strogo spoštovati in uresničevati. To velja tudi v primeru zaprtih oseb, neodvisno od narave in težavnosti zločinov, ki so jih storili. Spoštovanja dostojanstva in fizične integritete človeške osebe se namreč ne sme izkazovati zaradi opravljenih dejanj, ampak gre za moralno dolžnost, h kateri je poklicana vsaka oseba in vsaka oblast.«

Papež je vojaške ordinarije in kaplane spodbudil k izpolnjevanju njihovega poslanstva formacije članov oboroženih sil ter jih povabil, naj ne varčujejo s trudom, da bi pravila mednarodnega humanitarnega prava bila sprejeta v srca tistih, ki so jim zaupani v pastoralno oskrbo. »Gre za pomoč posebnemu delu Božjega ljudstva, ki vam je zaupano v oskrbo, da bi v skupni dediščini, ki povezuje vse ljudi in ki svoje začetke črpa v naravnem pravu, opredeliti tiste elemente, ki lahko postanejo mostovi in ploščad za srečanje z vsemi,« je dejal sveti oče.

Spomnil je še na Ženevsko konvencijo, ki je bila podpisana pred 70. leti, 12. avgusta 1949. Poudaril je pomembnost, ki jo Sveti sedež pripisuje mednarodnemu humanitarnemu pravu, ter izrazil željo, da bi pravila, ki jih to določa, bila spoštovana v vsaki okoliščini. Tam, kjer je potrebno, naj so dodatno pojasnjena in okrepljena, predvsem kar se tiče oboroženih konfliktov, ki niso mednarodne narave, in še posebej zaščite dostojanstva oseb, ki jim je odvzeta osebna svoboda zaradi razlogov, poveznih s temi konflikti.