Cerca

Vatican News
"S posvečenjem se ne sme več misliti nase, ampak živeti kot priče." "S posvečenjem se ne sme več misliti nase, ampak živeti kot priče."  (Vatican Media)

Papež kapucinom: Bog v vsakem času vabi k spreobrnjenju

Papež Frančišek se je v četrtek, 10. oktobra, dopoldan srečal s skupino 73 bratov kapucinov iz italijanske dežele Marke. Med bratskim pogovorom jih je povabil, da bi živeli kot priče ter jih spomnil, da je v boju proti posvetnosti pomembna ponižnost.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Bog v vsakem času vabi k spreobrnjenju

Sveti oče je govoril predvsem o Božjem klicu, pri čemer je dejal, da Bog kliče na različne načine – in sicer tako, da v vsakem času vabi k spreobrnjenju. Pri tem gre za močno izbiro, za odločitev, v katero je posvečena oseba dejavno vključena in ki jo vodi naprej po življenjski poti. Ena izmed nevarnosti, s katero se lahko soočijo, če ne dopustijo Bogu, da jih postavi pod vprašaj, je »verska trpkost«, iz katere izhaja nesrečnost. Posvečeni tako postajajo »zbiralci krivic«, kot je značilno za tiste, ki se nenehno čutijo žrtve in se neprenehoma pritožujejo. Sv. Terezija Jezusova je svoje sosestre svarila pred skušnjavami, da bi se čutile predmet krivic. Gre za držo, kateri je treba nasprotovati s spreobrnjenjem. Vstopiti v skupnost torej pomeni, da se je potrebno pripraviti, da bi prehajali iz spreobrnjenja v spreobrnjenje, saj to vodi k ponižnosti.

Ne pridevniki, ampak teologija samostalnikov

Zatem je sveti oče ponovno spomnil, da je pomembno, da se pri govoru ne uporablja pridevnikov, ampak teologijo samostalnikov, kot nakazuje tudi frančiškanski duh.

Ne misliti nase, živeti kot priče

Beseda je nadalje tekla o misijonarstvu, temi, s katero je povezano pomanjkanje poklicev. Papež je poudaril, da se s posvečenjem ne sme več misliti nase, ampak živeti kot priče. Seveda to ne pomeni, da je potrebno izvajati prozelitizem, ampak oznanjati Jezusa bolj z življenjem kot z besedami, kot je svojim bratom naročal sam Frančišek Asiški. Ni naključje, da so tudi sodobne svetnike, kot je Terezija iz Kalkute, spoštovali tako verni kot neverni, prav zahvaljujoč njihovemu pričevanju. Sveti oče je zato kapucine povabil, da bi o tem pričevali s ponižnostjo in predvsem z uboštvom, ki mora biti živeto v konkretnosti; ponovno je spomnil, da hudi duh vstopa prav preko žepov, to je preko pomanjkanja doslednosti glede na zaobljubo uboštva. Le-ta mora biti po besedah sv. Ignacija Lojolskega »mati in zid« redovnega življenja.

V boju proti posvetnosti je potrebna ponižnost

Papež Frančišek je posvaril pred posvetnostjo, v katero včasih zdrsne Cerkev. Duh posvetnosti ji škodi, tako da Jezus v molitvi prosi Očeta, naj nas oddalji ne od sveta, ampak od duha sveta, ki vse uničuje in vodi v dvoličnost. Da bi se zoperstavili temu zlu, je potrebna ponižnost. Druga skušnjava pa je po besedah svetega očeta klerikalizem, otrok posvetnosti. Na ta način obstaja tveganje, da bi pastirji postali gospodarji namesto služabniki. Zato je potrebno ponovno odkriti in nadaljevati strukturo služenja znotraj cerkvene skupnosti.

Bog se nikoli ne naveliča odpuščati

Kapucini so bili prav tako povabljeni, da bi živeli svoje Pravilo na naraven način, sprejemali in spoštovali druge. Bratsko občestvo se udejanja na naraven način, ne ustvarja se ga umetno. Le-to je milost Svetega Duha in se hrani z odpuščanjem. Pri tem je sveti oče spomnil na usmiljenje in dejal, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati; kvečjemu mi smo tisti, ki se naveličamo prositi za odpuščanje. V zvezi s tem je navedel primera dveh duhovnikov: najprej ostarelega kapucina v Buenos Airesu, ki mu je včasih prišel dvom, da je bil preveč usmiljen, ko je podeljeval odvezo mnogim vernikom, ki so prihajali k njemu v spovednico – tedaj je odšel pred oltar in Jezusu rekel, da je bil On sam tisti, ki mu je dal zgled. Drugi pa je duhovnik Felice v Manzonijevem romanu Zaročenca, ki je bil znamenje konkretnega usmiljenja med pomoči potrebnimi in grešniki.  

Mlade Cerkve lahko pomagajo »babici« Evropi

V papeževih besedah je odmevala tudi spodbuda, da bi ponovno odkrili sočutje in sposobnost jokanja. Prav tako ni pozabil omeniti, da je potrebno evangelizirati Evropo, ki je iz »matere« postala »babica« in ne uspe več rojevati otrok v veri. Mlade Cerkve lahko pomagajo stari celini ponovno zanetiti žerjavico vere, ki še vedno gori. Že če pogledamo pričevanje mnogih žena s Filipinov, ki služijo v premožnejših družinah. Čeprav so izbrane za točno določene zadolžitve in naloge, pa se v svojem pogovoru z otroki in mladimi v teh družinah spremenijo v katehistinje.

Zgled za mlade

Sveti oče je ob koncu kapucinom dal nalogo, naj dajejo zgled pričevanja mladim, ki občudujejo frančiškanskega duha in so odprti za karizmo veselja in preprostosti, ki jo zgled sv. Frančiška ponuja v vsakem času.

Zahvala za obisk, darovi

Provincial, brat Sergio Lorenzini, se je v imenu vseh zahvalil papežu, da je dvakrat obiskal Marke, posebej Camerino in področja, ki jih je prizadel potres. Spomnil je, da bodo leta 2018 obhajali 500-letnico od ustanovitve reda in da je bil prvi kapucinski samostan odprt prav v Camerinu. Svetemu očetu so nato izročili darove: sliko umetnika iz Mark, ki prikazuje pokrajino Camerina. Pod griči so naslikani nekateri bratje, sestre klarise in osebe, ki so izgubile svoje domove v potresu. S tem so želeli spomniti na papežev obisk teh krajev. Poleg slike so svetemu očetu izročili skulpturo iz Benina, zavito v šal iz Etiopije – to sta namreč dve afriški državi, v katerma so prisotni kapucini. Papež pa je kapucinom podaril nekaj knjig: Mojim bratom duhovnikom, ki vsebuje pismo, ki ga je napisal duhovnikom ob 160-letnici smrti arškega župnika; knjigo škofa Marcella Semerara z naslovom Poslušati in zdraviti srce; ter knjigi Emiliana Antenuccija Kdor obrekuje, ubija in Ne opravljati drugih.     

Prisluhni prispevku
Petek, 11. oktober 2019, 14:07