Cerca

Vatican News

Papež Frančišek sprejel udeležence kapitlja karmeličanskega reda

»Dragi bratje! Z veseljem pozdravljam vas, ki ste zbrani pri obhajanju generalnega kapitlja in po vas pozdravljam vse člane karmeličanskega reda. Središčna tematika vašega kapiteljskega razmišljanja je: »Vi ste priče« (Iz 43,10); iz ene v drugo generacijo; poklicani biti zvesti karmeličanski karizmi.« S temi besedami je papež Frančišek na začetku govora pozdravil okoli sto udeležencev generalnega kapitlja Reda bratov Blažene Device Marije s Karmelske gore (karmeličanov).

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Bog je blagoslovil Karmel z izvirno karizmo, da bi obogatil Cerkev in bi sporočal veselje evangelija svetu tako, da bi podelili to, kar ste z navdušenjem in velikodušnostjo sprejeli: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,8). V tem vas želim spodbuditi tako, da vam nakažem tri smernice za na pot.

Zvestoba in kontemplacija

Prva smernica je zvestoba in kontemplacija. Cerkev vas ceni in ko misli na Karmel, misli na šolo kontemplacije. Kakor potrjuje bogato duhovno izročilo, je vaše poslanstvo rodovitno v tolikšni meri, v kolikšni je zakoreninjeno v osebnem odnosu z Bogom. Blaženi Tito Brandsma, mučenec in mistik, je takole zatrdil: »Lastno za karmeličanski red je, čeprav je beraški red aktivnega življenja in ki živi sredi ljudi, da ohranja veliko spoštovanje do samote in odmaknjenosti od sveta in ima samoto ter kontemplacijo za najboljši del svojega duhovnega življenja«. Konstitucije iz leta 1995, ki jih v teh dneh revidirate, to poudarjajo: »Na to kontemplativno poklicanost se vedno sklicujejo veliki duhovni mojstri karmeličanske družine« (št. 17). Karmeličanski način življenja kontemplacije vas pripravlja za služenje Božjemu ljudstvu v kateri koli službi ali apostolatu. Eno je gotovo, karkoli počnete, bodite zvesti svoji preteklosti in z upanjem odprti za prihodnost. »Če boste živeli v spoštovanju Jezusa Kristusa« (Regola 2), vam bo pri srcu predvsem duhovna pot oseb.

Spremljanje in molitev

Druga smernica je spremljanje in molitev. Karmel je sinonim za notranje življenje. Karmeličanski mistiki in pisatelji so razumeli, da »biti v Bogu« in »biti v njegovih stvareh« vedno ne sovpadata. Gnati se za tisoč Božjih stvari, ne da bi bili v Njem zakoreninjeni (prim. Lk 10,38-42), nam prej ali slej izstavi račun. Zavemo se, da smo ga (Boga) med potjo izgubili. Sveta Marija Magdalena de' Pazzi je v svojih znanih pismih o Prenovi Cerkve (1586) vnaprej predvidevala, da se lahko »mlačnost« vrine v posvečeno življenje takrat, ko evangeljski sveti postanejo rutina in Jezusova ljubezen ni več središče življenja (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 264). In tako se lahko vrine tudi posvetnost, ki je najnevarnejša skušnjava za Cerkev, še posebej za nas cerkvene ljudi. Vem, da je ta skušnjava vstopila in dela veliko škodo tudi med vami. Molil sem in molim, da vam Gospod pomaga. In ta kapitelj je previdnostna priložnost, da sprejmete od Svetega Duha moč za boj proti tem pastem…

Nežnost in sočutje

In končno tretja smernica: nežnost in sočutje. Kontemplativec ima sočutno srce. Ko ljubezen oslabi, vse izgubi okus. Pozorna in ustvarjalna ljubezen je balzam za tiste, ki so utrujeni in onemogli (prim. Mt 11,28), za tiste, ki trpijo za zapuščenostjo, tišino Boga, praznino duše, za zlomljeno ljubezen. Če nekega dne ne bo več okoli nas bolnih, lačnih, zapuščenih in zaničevanih, torej minores, o katerih govori vaše beraško izročilo, to ne pomeni, da jih ni, temveč preprosto, da jih ne vidimo. Mali (prim. Mt 25,31-46) in izločeni (prim. Veselje evangelija, 53) bodo vedno (prim. Jn 12,8) in nam bodo tako nudili priložnost, da bo kontemplacija odprto okno za lepoto, resnico in dobroto. »Kdor ljubi Boga, ga mora iskati v revnih«, v »Jezusovih bratih«, kakor je govoril blaženi Angel Paoli, za katerega boste kmalu obhajali tristoto obletnico smrti…

Nežnost v Jezusovem stilu

Kontemplacija bi bila samo nekaj trenutnega, če bi se skrčila na zamaknjenost in ekstazo, ki bi nas oddaljile od veselja in zaskrbljenosti ljudi. Ne smemo zaupati v kontemplativnost, ki ni sočutna. Nežnost v Jezusovem stilu nas brani pred »psevdo mistiko«, »pred solidarnostjo ob koncu tedna« in pred skušnjavo, da bi bili daleč od ran Kristusovega telesa. Jezusove rane so tudi danes vidne na telesu bratov, ki so razgaljeni, ponižani in zasužnjeni. Z dotikanjem in ljubkovanjem teh ran je mogoče častiti Boga, živega med nami…

Dragi bratje, zahvaljujem se vam za to srečanje. Karmelska Devica naj vas vedno spremlja in varuje vse tiste, ki sodelujejo z vami ter zajemajo iz vaše duhovnosti. In prosim vas, izročajte tudi mene njenemu materinskemu varstvu. Hvala!

Sobota, 21. september 2019, 13:47