Papež Frančišek: Delati za protiusluge ni krščansko

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Evangelij te nedelje (prim. Lk 14,1.7-14) nam pokaže Jezusa, ki se je udeležil gostije v hiši prvaka med farizeji. Jezus gleda in opazuje, kako povabljeni hitijo preskrbeti si prva mesta. Gre za precej razširjeno držo tudi danes in ne samo, ko gre za povabilo na kosilo, se običajno išče prva mesta za potrditev namišljene superiornosti nad drugimi. Dejansko to tekanje za prvimi mesti ni dobro za skupnost, tako civilno kot cerkveno, saj uničuje bratstvo. Vsi poznamo te povzpetniške osebe, ki se povzpenjajo, da bi šle gor, gor… S tem delajo slabo bratstvu, škodijo bratstvu. Ob tem prizoru je Jezus povedal dve kratki priliki.

Najbolj pristna je pot ponižnosti

Prva prilika je namenjena tistemu, ki je povabljen na gostijo, saj ga opozarja, naj ne seda na prvo mesto, »ker je ta lahko povabil koga, ki je imenitnejši od tebe, pa bo prišel tisti, ki je povabil tebe in njega, in ti rekel: ›Prosim te, pojdi zadaj, odstopi prostor temu!‹ Kakšna sramota! Takrat se boš začel osramočen presedati na zadnje mesto« (prim. vv. 8-9). Jezus nas pa namreč uči, naj imamo nasprotno držo: »Kadar si povabljen, pojdi in sédi na zadnje mesto, da ti reče tisti, ki te je povabil, ko pride: ›Prijatelj, pomakni se više!‹« (v. 10). Ne smemo torej iz lastne pobude iskati pozornost in spoštovanje drugih, temveč če že, pustiti, da nam ju dajo drugi. Jezus nam vedno kaže pot ponižnosti, to pot ponižnosti se moramo naučiti, ker je najbolj pristna, saj omogoča, da imamo pristne odnose. Gre za resnično ponižnost in ne lažno, ki jo v Piemontu imenujejo »la mugna quacia«. Ne, ne te. Ampak resnično ponižnost.

Delati za protiusluge ni krščansko

Z drugo priliko se Jezus obrača na tistega, ki je povabil in nanašajoč se na način, s katerim povabljeni izbirajo, mu reče: »Kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti« (vv 13-14). Tudi s tem gre Jezus popolnoma proti toku, saj kakor vedno razodeva logiko Boga Očeta. Pri tem doda tudi ključ za razlago tega svojega govora. In kakšen je ta ključ? Obljuba je in če boš takole delal, boš dobil »povrnjeno ob vstajenju pravičnih« (v. 14). To pomeni, da kdo se tako obnaša, bo imel božje povračilo, ki je veliko večje, kot je človeško povračilo. To uslugo ti bom naredil, a zato pričakujem od tebe, da mi storiš drugo. To ni krščansko. Krščanska je ponižna velikodušnost. Človeško povračilo namreč pogosto kvari odnose, jih komercializira, saj uvaja osebne interese v odnos, ki bi moral biti velikodušen in zastonjski. Jezus pa nasprotno vabi k brezpogojni velikodušnosti, da nam odpre pot do veliko večjega veselja, veselja, da smo deležni ljubezni Boga samega, ki nas vse čaka na nebeški gostiji.

Prošnja k Devici Mariji

Devica Marija, »ponižna in visoka bolj kot vsaka stvaritev« (Dante, Raj, XXXIII, 2), naj nam pomaga prepoznati se takšne kot smo, torej majhne in veseliti se v podarjanju, ne da bi pričakovali povračilo.