Išči

Vatican News
Papež Frančišek med splošno avdienco pozdravlja vernike Papež Frančišek med splošno avdienco pozdravlja vernike  (Vatican Media)

Kateheza posvečena potovanju v Mozambik, na Madagaskar in Mavricij

Kateheza med današnjo splošno avdienco je bila posvečena papeževemu apostolskemu potovanju v Mozambik, na Madagaskar in Mavricij. Potekalo je od 4. do 10. septembra 2019.

Andreja Červek – Vatikan

Sveti oče se je z apostolskega potovanja v Mozambik, na Madagaskar in Mavricij vrnil včeraj zvečer. »Bogu se zahvaljujem, da mi je dal opraviti to pot kot 'romarju miru in upanja',« je dejal papež Frančišek med katehezo in izrazil hvaležnost državnim oblastem in škofom vseh treh afriških držav, ki so ga povabili in sprejeli z veliko naklonjenostjo in pozornostjo. Zahvalil se je tudi apostolskim nuncijem. »Upanje sveta je Kristus in njegov evangelij je najmočnejši kvas bratstva, svobode, pravičnosti in miru za vsa ljudstva. S svojim obiskom, po sledeh svetih evangelizatorjev, sem poskušal ta kvas, Jezusov kvas, prinesti mozambiškemu, malgaškemu in mavricijskemu prebivalstvu.«

Mozambik

Papež Frančišek je med katehezo spomnil na vse pomembnejše dogodke svojega potovanja, začenši z Mozambikom, kamor je prispel prejšnjo sredo, 4. septembra. »V Mozambik sem se podal, da bi raztresel semena upanja, miru in sprave po deželi, ki je v bližnji preteklosti zelo trpela zaradi dolgega oboroženega konflikta in ki je zadnjo pomlad doživela dva ciklona, ki sta povzročila zelo veliko škode. Cerkev še naprej spremlja proces miru, kjer se je 1. avgusta naredil korak naprej tudi z novim sporazumom med stranmi.« Papež se je na tem mestu želel posebej zahvaliti Skupnosti sv. Egidija, ki je veliko delala za ta mirovni proces.

Sveti oče je v Mozambiku v tem smislu tudi opogumil državne oblasti ter jih pozval, naj skupaj delajo za skupno dobro. Opogumil je mlade različnih verskih pripadnosti, naj gradijo državo, premagajo vdanost in tesnobo, širijo družbeno prijateljstvo in iz izročila ostarelih naredijo zaklad. Škofom, duhovnikom in posvečenim osebam, s katerimi se je srečal v katedrali v Maputu, posvečeni Brezmadežni Devici, je papež predlagal nazareško pot, pot velikodušnega 'da' Bogu, v hvaležnem spominu za njegov klic in lasten izvor. »Močno znamenje tega evangeljskega upanja je bolnišnica v Zimpetu na obrobju prestolnice, realizirana s prizadevanjem Skupnosti sv. Egidija. V tej bolnišnici sem videl, da so najpomembnejša stvar bolniki in da vsi delajo za bolnike,« je dejal sveti oče. Izpostavil je, da vsi zaposleni ne pripadajo isti veri, ter omenil direktorico bolnišnice, ki je muslimanka. Vsi skupaj pa delajo za ljudi, združeni kakor bratje.

Vrh obiska v Mozambiku je bila maša, ki jo je papež obhajal na stadionu na dežju, a – kot je pripomnil – vsi so bili srečni, dež ni bil pomemben. Odmeval je poziv Gospoda Jezusa: »Ljubíte svoje sovražnike« (Lk 6,27), kar je seme resnične revolucije, revolucije ljubezni, ki ugaša nasilje in rojeva bratstvo.

Madagaskar

Iz Maputa se je papež Frančišek napotil v prestolnico Madagaskarja Antananarivo. »Dežela, bogata z lepoto in naravnimi viri, a zaznamovana z veliko revščino. Spodbujen z njegovim tradicionalnim duhom solidarnosti sem zaželel, da bi malgaško ljudstvo lahko premagalo tegobe in gradilo prihodnost razvoja, pri tem pa povezalo spoštovanje do okolja in družbeno pravičnost.« Papež je izpostavil, da je kot preroško znamenje, ki vodi v to smer, obiskal Mesto prijasteljstva – Akamasoo, ki jo je ustanovil misijonar lazarist Pedro Opeka: »Tam se poskuša združiti delo, dostojanstvo, skrb za najrevnejše, izobrazbo za otroke. Vse je spodbujeno z evangelijem. V Akamasoi, blizu kamnoloma z granitom, sem k Bogu dvignil 'Molitev za delavce'.«

Sledilo je srečanje s kontemplativnimi sestrami različnih kongregacij v samostanu karmeličank. »Dejansko, brez vere in molitve se ne zgradi mesta, vrednega človeka,« je zatrdil Frančišek. S škofi Madagaskarja pa so obnovili zavzetost, da so »sejalci miru in upanja«, s tem ko skrbijo za Božje ljudstvo, predvsem revne, in za duhovnike. Skupaj so počastili bl. Viktorijo Rasoamanarivo, prvo žensko z Madagaskarja, ki je bila povzdignjena na čast oltar. S številnimi mladimi je papež živel molitveno bdenje, bogato s pričevanjem, pesmijo in plesom.

V Antananarivu se je obhajalo nedeljsko evharistijo na ogromnem škofijskem prostoru: »Ob Gospodu Jezusu so se zbrale velike množice.« Ob koncu se je papež srečal še z duhovniki, redovnicami in redovniki in semeniščniki Madagaskarja ter srečanje opisal kot »znamenje hvaljenja Boga«.

Mavricij

Ponedeljek je bil namenjen obisku Republike Mavricij, ki je znana turistična destinacija, papež pa jo je izbral kot kraj integracije med različnimi etnijami in kulturami. »V zadnjih dveh stoletjih so namreč na to otočje prispeli različni prebivalci, predvsem iz Indije. Po neodvisnosti pa je prišlo do velikega ekonomskega in družbenega razvoja,« je izpostavil in spomnil na veliko navzočnost medverskega dialoga ter na prijateljstvo med voditelji različnih verstev, kar bi se po papeževih besedah lahko nam zdelo nenavadno, zanje pa je prijateljstvo nekaj naravnega.

Sveta maša na Mavriciju se je obhajala v svetišču Marije, Kraljice Miru, in v spomin blaženega Jacquesa-Désiréja Lavala, imenovanega »apostol mavricijske edinosti«. »Evangelij o blagrih, osebna izkaznica Kristusovega učenca, je v tistem kontekstu protistrup za skušnjavo egoističnega in diskriminacijskega blagostanja […] Prav tako so kvas resnične sreče, ki je prepojena z usmiljenjem, pravičnostjo in mirom. Dotaknilo se me je delo, ki ga škofje opravljajo za evangelizacijo revnih,« je pripomnil.

Sledilo je srečanje z oblastmi Mavricija, med katerim je Frančišek izrazil svojo naklonjenost do prizadevanja za uskladitev razlik v skupnem projektu. Spodbudil je, naj tudi danes nadaljujejo s sprejemanjem in trudom za ohranjanje in razvijanje demokratičnega življenja.

Ob koncu kateheze je papež Frančišek še dejal, da se je v Vatikan vrnil včeraj pozno zvečer. Kot vedno, se na začetku in na koncu vsakega potovanja napoti še k Mariji v rimsko baziliko Marije Velike, da bi me – kot je zatrdil – »ona spremljala na potovanju, kot Mati, da bi mi povedala, kaj moram storiti, da bi varovala moje besede in moja dejanja. Z Marijo sem varen«.

»Dragi bratje in sestre, zahvalimo se Bogu in ga prosimo, da bi semena, posejana med tem apostolskim obiskom, rodila obilne sadove za prebivalce Mozambika, Madagaskarja in Mavricija,« je sklenil sveti oče.

Audio

Photogallery

Fotografije
Sreda, 11. september 2019, 12:00