Kardinal Parolin v papeževem imenu pisal v Rimini

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kristus je dal svoje življenje, da bi potrdil naše obličje

Na začetku spomni na besede sv. Avguština, ki o Zaheju pravi, da je mogel videti zato, ker je pred tem Jezus pogledal njega. »To je resnica, ki jo Cerkev dva tisoč let oznanja človeku. Kristus nas je ljubil, svoje življenje je dal za nas, za vsakega izmed nas, da bi potrdil naše edinstveno in neponovljivo obličje,« zapiše kardinal Parolin ter odgovori na vprašanje, zakaj je tako pomembno, da bi danes ponovno odmevalo to oznanilo: »Zato, ker mnogi naši sodobniki padajo pod udarci življenjskih preizkušenj in se znajdejo sami in zapuščeni. In pogosto so obravnavani kakor številke v statistiki. Pomislimo na tisoče ljudi, ki vsak dan bežijo zaradi vojn in revščine: prej kot številke, so obrazi, osebe, imena in zgodbe. Tega ne smemo nikoli pozabiti, posebej ko kultura odmetavanja potiska na rob, diskriminira in izkorišča ter ogroža človekovo dostojanstvo.«

Videti Gospodovo obličje, da bi spet našli sami sebe

Vatikanski državni tajnik je nato spomnil, da morajo mnogi tisti, ki so pozabljeni, nujno videti Gospodovo obličje, da bi mogli ponovno najti sami sebe. Človek, po njegovih besedah, namreč ne more ponovno najti samega sebe in upanja le preko premišljevanja ali določene strategije. Skrivnost življenja, zaradi katere izstopimo iz anonimnosti, je naslednja: zreti v Jezusovo obličje in postati domači z njim. Zrenje Jezusa očiščuje pogled in nas pripravlja na to, da bi vse gledali z novimi očmi. Ko so ubogi in preprosti srečali Jezusa, gledali Sina človekovega, so ponovno našli sami sebe, čutili so, da jih globoko ljubi Ljubezen brez mere.«

Tudi nas je Bog pogledal, izbral, objel

Tudi nas je Bog pogledal, izbral, objel, kakor nas spominja prerok Ezekiel v čudoviti alegoriji ljubezenske zgodbe z ljudstvom: »Bila si hči tujcev, odvrgli so te; vendar pa sem šel mimo tebe in sem te umil ter vzel s seboj.« (prim. Ezk 16) Tudi mi smo bili »tujci« in Gospod je prišel, dal nam je identiteto in ime.

Obstajamo, v kolikor smo v odnosu

»V času, ko so osebe pogosto brez obličja, anonimne podobe, ker nimajo nikogar, ki bi ga gledale, nas pesem Janeza Pavla II. spominja, da obstajamo, v kolikor smo v odnosu, je nadaljeval kardinal Parolin v pismu ter dodal, da papež Frančišek to rad poudarja, ko omenja evangelij o klicu apostola Mateja: »Nekega dne, ko je sedel za mizo, kjer je pobiral davke, je mimo šel Jezus, ga videl, se mu približal in mu rekel: "Hodi za menoj." In Matej je vstal, in šel za njim. Jezus ga je pogledal. Kakšno moč ljubezni je imel Jezusov pogled, da je tako premaknil Mateja! Kakšno moč so morale imeti tiste oči, da je vstal! … Jezus se je zaustavil; ni šel hitro mimo njega, brez naglice in mirno ga je pogledal. Pogledal ga je z očmi usmiljenja; pogledal ga je, kot ga prej ni pogledal še nihče. In ta pogled je odprl njegovo srce, ga osvobodil, ga ozdravil, dal mu je upanje, novo življenje.« (Homilija, Trg revolucije, Holguín, Kuba, 21. september 2015)

»Izvirniki« bomo, če bo naše obličje zrcalo obličja Vstalega

To je razlog za to, da je kristjanova prisotnost v svetu drugačna od vseh drugih, saj prinaša oznanilo, katerega so moški in ženske našega časa najbolj žejni, čeprav se tega ne zavedajo: med nami je Tisti, ki je upanje življenja. »Izvirniki« bomo tedaj, če bo naše obličje zrcalo obličja Vstalega Kristusa. In to bo mogoče, če bomo rasli v zavedanju, h kateremu je Jezus vabil svoje učence – kakor tedaj, ko jih je poslal oznanjat: »Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili« zaradi čudežev, ki so jih storili; Jezus pa jim je rekel: »Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.« (prim. Lk 10,20-21) To je čudež čudežev. To je vir globokega veselja, katerega nam nič in nihče ne more vzeti: naše ime je zapisano v nebesih; ne zaradi naših zaslug, ampak zaradi daru, ki ga je vsak izmed nas prejel s krstom. Gre za dar, ki smo ga poklicani podeliti z drugimi, ne da bi kogarkoli izključili. To pomeni biti misijonarski učenci.
Kot je ob koncu sporočila zapisal vatikanski državni tajnik, papež Frančišek organizatorjem in udeležencem želi, da bi bilo srečanje v Riminiju vedno gostoljuben prostor, kjer bi osebe mogle »zreti v obličja« ter izkusiti lastno nezamenljivo identiteto.

Program

V prihodnjih dneh bodo na sejemskem prizorišču v Riminiju potekala številna srečanja, okrogle mize, pričevanja in razstave o različnih tematikah s področja vere, politike, kulture, znanosti, umetnosti, literature ter športa. Med mnogimi udeleženci naj omenimo kardinala Gualtiera Bassettija, predsednika Italijanske škofovske konference, Artura Sosa Abascala, vrhovnega predstojnika jezuitov, Richarda Paula Gallagherja, vatikanskega tajnika za odnose z državami, ter nadškofa Ivana Jurkoviča, stalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi.