Sveti oče sprejel delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Odgovoriti na nove izzive našega časa
Praznik sv. Petra in Pavla, ki se obhaja na isti dan po vzhodnem in zahodnem bogoslužnem koledarju, nas vabi, da bi obnovili dejavno ljubezen, ki ustvarja enost. Hkrati nas poziva k apostolskemu pogumu oznanjevanja. To prav tako pomeni prizadevanje, da bi odgovorili na nove izzive našega časa. Tudi to je zvestoba evangeliju. V zvezi s pozornostjo na današnji kontekst rad spomnim na prizadevanje ekumenskega patriarha za skrb stvarstva, ki je bilo zame vir navdiha.
Skrb za skupni dom – način služenja bližnjemu
Ob zaskrbljujoči ekološki krizi, ki jo doživljamo, za vernike pospeševanje skrbi za skupni dom ni zgolj nujnost, ki ni več odložljiva, kakor za vse, ampak konkreten način služenja bližnjemu, v duhu evangelija. Podobno se mi zdi lepo znamenje sodelovanja med katoliško Cerkvijo in ekumenskim patriarhatom glede drugih aktualnih vprašanj, kot so boj proti sodobnim oblikam suženjstva, sprejem in integracija migrantov, beguncev in pribežnikov ter pospeševanje miru na različnih ravneh.
Spomin na obisk v Bolgariji in Romuniji
Sveti oče je zatem spomnil na svoja pastoralna obiska v Bolgariji in Romuniji prejšnji mesec ter izrazil veselje nad tem, da se je srečal s patriarhoma Neofitom in Danielom ter njunima Sinodoma, ko je lahko »občudoval vero in modrost teh Pastirjev.«
Pot enosti: skladno sobivanje v legitimnih razlikah
Ob takšnih priložnostih, kakor tudi med različnimi srečanji z bratom Bartolomejem in drugimi voditelji Cerkva, sem lahko spoznal duhovno bogastvo, ki je prisotno v pravoslavju. Rad bi vam zaupal, da sem odšel iz tistih držav z večjo željo po občestvu. Vedno bolj sem prepričan, da bo šla ponovna vzpostavitev polne enosti med katoličani in pravoslavnimi preko spoštovanja specifičnih identitet in skladnega sobivanja v legitimnih razlikah.
Sveti Duh povezuje k pristni enosti
Po drugi strani je Sveti Duh tisti, ki ustvarjalno zbuja mnogovrstnost darov in ki usklajuje, povezuje k enosti, k pristni enosti, saj ni uniformnost, ampak večglasna simfonija v dejavni ljubezni. Kot rimski škof želim poudariti, da je za nas, katoličane, cilj dialoga polno občestvo v legitimnih razlikah in ne homologno izravnavanje ali še manj absorbiranje.
Podelitev korenin, dobrega, ki ga je posejal Gospod
Zato se mi zdi dragoceno na naših srečanjih podeliti naše korenine, ponovno odkriti dobro, ki ga je Gospod posejal in dal, da raste v drugem; narediti iz tega vzajemen dar, naučiti se drug od drugega, si pomagati, da se ne bi bali dialoga in konkretnega sodelovanja.
Pohujšanje razdeljenosti odstranjeno le z Božjo milostjo
Pohujšanje razdeljenosti, ki še niso popolnoma zaceljene, bo lahko odstranjeno le z Božjo milostjo, medtem ko hodimo skupaj, z molitvijo spremljamo korake drugega, tako da oznanjamo evangelij v soglasju, si prizadevamo za služenje tistim, ki so potrebni pomoči, izmenjavamo stališča v resnici, ne da bi dopustili, da bi nas pogojevali predsodki preteklosti.
Kljub razlikam je več tistega, kar nas združuje
Na ta način, v tisti iskreni prosojnosti, ki jo Gospod ljubi, se bomo prepoznali in bomo znali bolj ceniti svojo identiteto. Rasli bomo v vzajemnem poznavanju in naklonjenosti. Izkusili bomo, da je ne glede na razlike, resnično veliko več tistega, kar nas združuje in nas spodbuja, da gremo skupaj naprej.
