Papež trinitarcem: Mladim biti blizu. Bodite preroki upanja!

Andreja Červek – Vatikan

Tema generalnega kapitlja trinitarcev se nanaša na mladinsko pastoralo in pastoralo poklicev. Papež je izpostavil potrebo po posebni formaciji za pastoralo spremljanja in razločevanja. Poleg kulture velike praznine, povzročene z relativizmom in s šibko mislijo, ki vabita k življenju 'na papirju', kulture fragmentov, kjer so pomembne teme izgubile pomen, in imanentizma, v katerega so zaprti mnogi mladi, lahko mislimo, da ni prostora za ponudbo poklicanosti v vero novim generacijam. To pa bi po papeževih besedah bila velika napaka.

Tudi danes so namreč mladi, ki vztrajno iščejo polni smisel svojega življenja; mladi, ki goreče ljubijo Jezusa in dokazujejo veliko sočutje do človeštva. Imamo mlade, ki ne govorijo o pomenu in smislu življenja, a kaj potem mislijo s tem, ko nemirno iščejo srečo, uspeh, osebno realizacijo? Vse to je del sveta želja naših mladih, ki potrebujejo urejenost, kakor je to naredil Stvarnik ob začetku časa, ko je iz kaosa naredil red kozmosa.

Na to mesto lahko in morajo vstopiti trinitarci in pomagati mladim »harmonizirati njihove želje in jih postaviti v red«. Pri tem pa naj ne pozabijo, da mladi upravičeno hočejo biti protagonisti. »Mladi ne trpijo okolij, kjer ne najdejo prostora zase in kjer ne dobijo nobene spodbude.« Papež je zato zbranim na avdienci spregovoril o nekaterih izzivih mladinske pastorale in pastorale poklicev.

Bližina in spremljanje

Mladi želijo, da smo jim blizu. Mladinska pastorala in pastorala poklicev zahtevata spremljanje in to vodi v bližino. »Mladi vas želijo imeti kot tovariše na poti, da skupaj iščete vodnjake žive vode, da bi lahko popolnoma potešili žejo, ki jo čutijo mnogi med njimi,« je zatrdil papež. »Bližina je edina stvar, ki lahko v evangeljskem smislu zagotovi rodoviten odnos z mladimi. Odprite mladim svoje hiše in skupnosti, da bodo lahko z vami delili vašo molitev in vaše bratstvo, predvsem pa odprite svoja srca. Mladim bodite starejši bratje, s katerimi se lahko pogovarjajo, katerim se lahko zaupajo. Poslušajte jih, pogovarjajte se z njimi, skupaj razločujte. Da bodo čutili, da jih zares imate radi, in jim zatorej lahko ponudite visoko merilo ljubezni, kar je svetost, pot krščanskega življenja, ki gre proti toku, kakor je to pri blagrih.«

V izhodu

Biti v izhodu je drugi izziv mladinske pastorale. Papež je poudaril, da je treba »iti v srečanje z mladimi«, ne samo s tistimi, ki so blizu, ampak tudi s tistimi, ki so se oddaljili. »Sprejeti jih takšne, kakršni so. Ne prezirati njihovih omejitev. Podpirati in jih in jim pomagati, kjer lahko. In potem, ko ste jih srečali, jih je potrebno poslušati, jih klicati, spodbuditi željo po premikanju, da bi stopili onkraj lagodnosti, v katero so se zleknili.« Papež je trinitarce spodbudil, naj izstopijo iz v naprej pripravljenih shem in naj ne pozabijo, da je še posebej z mladimi treba biti potrpežljiv, sejati in potrpežljivo čakati, da seme vzklije in nekega dne, ko bo to Gospod želel, obrodi sad. »Vaša mladinska pastorala naj je dinamična, vključujoča, vesela, bogata z upanjem, zmožna tvegati, vredna zaupanja. In vedno polna Boga, kar mladi tudi najbolj potrebujejo, da v celoti izpolnijo svoja hrepenenja,« je poudaril Frančišek.

Da bi bili sveti

In vse to z namenom, da bi mladi bili sveti, je nadaljeval papež. Mladim prinašati Boga je motivacija in moč celotnega redovnega življenja in tudi delovanja z mladimi. Od trinitarcev se torej zahteva evangeljska drznost pri metanju mrež, čeprav se lahko zdi, da čas ali trenutek ni najprimernejši. »Pred zaspanim, brezvoljnim in utrujenim življenjem, ste naprošeni biti budni, da bi lahko prebujali; naprošeni ste biti preroki upanja in novosti, preroki veselja s svojim lastnim življenjem, zavedajoč se, da je najboljša mladinska pastorala in pastorala poklicev živeti veselje lastne poklicanosti.«