Cerca

Vatican News
Papež Frančišek: "Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, da bi se lahko izognili veliki nepravičnosti do revnih in do prihodnjih generacij." Papež Frančišek: "Sprejeti je treba ustrezne ukrepe, da bi se lahko izognili veliki nepravičnosti do revnih in do prihodnjih generacij."  (Vatican Media)

Papež nagovoril predstavnike vodilnih svetovnih naftnih družb in pozval k ukrepanju

V Vatikanu se je danes, 14. junija, zaključilo dvodnevno srečanje vodilnih svetovnih naftnih družb. Organiziral ga je Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju na temo Energetska preusmeritev in varstvo skupnega doma. Udeležence je nagovoril tudi papež Frančišek in poudaril, da ne moremo čakati na druge ali pa dati prednosti kratkoročnim ekonomskim ugodnostim. Podnebna kriza od nas zahteva odločno ukrepanje, tukaj in zdaj, in Cerkev je pri tem pripravljena narediti svoj del.

Andreja Červek – Vatikan

Upoštevati znanstvene izsledke

Tokratno srečanje, že drugo te vrste, se po papeževih besedah odvija v »kritičnem trenutku«. Sedanja ekološka kriza, predvsem pa podnebne spremembe, ogrožajo prihodnost človeške družine. »Predolgo časa smo kolektivno zanemarjali rezultate znanstvenih analiz. Na katastrofalne napovedi zdaj ne moremo več gledati s prezirom in posmehom« (Laudato si', 161), je dejal papež in poudaril, da »mora vsaka razprava upoštevati najboljše izsledke znanstvenega raziskovanja, ki so danes na razpolago, in jim dopustiti, da se nas v globini dotaknejo« (glej Laudato si', 15).

Korak naprej v tej smeri je posebno poročilo o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, ki ga je oktobra 2018 izdal Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC). Poročilo jasno opozarja na dejstvo, da bodo posledice za podnebje katastrofalne, če bomo presegli 1,5 °C, kar je nakazano tudi v Pariškem sporazumu. Poročilo prav tako poudarja, da se to mejo globalnega segrevanja lahko doseže v obdobju desetih let. Papež je zatrdil, da je pred takšno podnebno situacijo treba »sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se lahko izognili veliki nepravičnosti do revnih in do prihodnjih generacij. Delovati moramo odgovorno in upoštevati dolgoročni in kratkoročni vpliv naših dejanj.«

Ceno plačujejo revni in mlade generacije

Ravno revni namreč najbolj trpijo zaradi posledic podnebne krize. Kot dokazuje sedanja situacija, so v primerih orkanov, suše, poplav in drugih ekstremnih podnebnih pojavov najranljivejši prebivalci revni. In zato je potreben pogum, da bi se odgovorilo na vedno bolj obupen krik zemlje in njenih revežev. Obenem pa so prihodnje generacije tik pred tem, da bodo podedovale zelo uničen svet. »Naši otroci in vnuki ne bi smeli plačevati cene neodgovornosti naše generacije. Kot postaja vedno bolj očitno, mladi zahtevajo spremembo,« je izpostavil papež Frančišek.

Energetska preusmeritev, cene goriva in transparentnost

Dotaknil se je tudi vsebine srečanja, ki se je osredotočilo na tri točke: pravilna energetska preusmeritev, cena goriva in transparentnost pri poročanju o podnebnem tveganju. Kot je pripomnil papež, gre za izredno kompleksne probleme.

Pravilna energetska preusmeritev je navedena tudi v Preambuli Pariškega sporazuma. Prehod pomeni upravljanje s socialnim in zaposlitvenim prehodom v družbo z nizko potrošnjo goriva. Če je ta prehod dobro voden, lahko proizvede nove priložnosti za zaposlitev, zmanjša neenakosti in poveča kvaliteto življenja tistim, ki so prizadeti zaradi podnebnih sprememb.

Politika o ceni goriva je bistvena, če človeštvo hoče modro uporabljati vire stvarstva. Pomanjkljivo upravljanje z izpusti ogljikovega dioksida je ustvarilo ogromen dolg, ki ga bodo sedaj z obrestmi plačali tisti, ki prihajajo za nami. Naša uporaba skupnih okolijskih virov je lahko etična samo takrat, ko so družbeni in ekonomski stroški njihove uporabe transparentni in jih v celoti pokrivajo tisti, ki jih uporabljajo, ne pa drugo prebivalstvo ali prihodnji rodovi (glej Laudato si', 195).

Na tretjem mestu je papež spregovoril še o transparentnosti pri poročanju o podnebnih tveganjih. Ta je namreč bistvena, kajti ekonomske vire je treba izkoristiti tam, kjer lahko pripomorejo k največjemu dobremu. Odprta, transparentna, znanstvena in urejena komunikacija je v interesu vseh, saj omogoča premik finančnih kapitalov na tista območja, kjer omogočajo zelo široke možnosti za človeško ustvarjalnost in inovacijo, okolje pa varuje in ustvarja boljše možnosti za delo (glej Laudato si', 192).

Treba je odločno delovati

Papež Frančišek je ob koncu še opozoril, da nas čas priganja. Zato morajo premišljevanja iti čez navadno proučevanje, kaj bi se lahko storilo. Osredotočiti se je treba na to, kaj je treba storiti. »Ne moremo si dovoliti razkošja in čakati na druge ali pa dati prednosti kratkoročnim ekonomskim ugodnostim. Podnebna kriza od nas zahteva odločno delovanje, tukaj in zdaj, in Cerkev je v celoti pripravljena narediti svoj del.«

Spomnil je še na lanskoletno srečanje te vrste v Vatikanu, med katerim je izrazil zaskrbljenost, da civilizacija zahteva energijo, a uporaba energije ne sme uničiti civilizacije. »Danes je potreben radikalen energetski prehod, da bi rešili naš skupen dom. Še ostaja upanje in še imamo čas, da se izognemo najslabšim posledicam podnebnih sprememb, pod pogojem hitrega in odločnega delovanja, saj vemo, da ljudje, ki so zmožni škodovati si vse do skrajnosti, lahko tudi presežejo sebe in ponovno izberejo dobro« (glej Laudato si', 161).

Audio
Petek, 14. junij 2019, 14:51