Cerca

Vatican News
Apostolsko potovanje v Romunijo poteka od 31. maja do 2. junija 2019 Apostolsko potovanje v Romunijo poteka od 31. maja do 2. junija 2019  (Vatican Media)

Papež romunskim oblastem: Hoditi skupaj in spodbujati vključujočo družbo

Papež Frančišek danes začenja svoje 30. mednarodno apostolsko potovanje. Tokrat se podaja v Romunijo, kjer se bo mudil do nedelje. Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavnikom romunskih političnih oblasti.

Andreja Červek – Vatikan

Letalo s papežem je na bukareškem letališču pristalo ob 10.30. Pričakali so ga romunski predsednik Klaus Werner Iohannis in romunski škofje, zbralo pa se je tudi okoli štiristo vernikov. V predsedniški palači Cotroceni v Bukarešti je potekala sprejemna slovesnost, sledili sta najprej zasebni srečanji z državnim predsednikom in premierko, zatem pa še srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskim zborom. Slednje je tudi nagovoril.

Romunija - lepa dežela

Papež je izrazil veselje, da dvajset let po obisku Janeza Pavla II. prihaja v to lepo deželo in to v času, ko Romunija prvič po vstopu v Evropsko unijo predseduje Svetu Evrope. Po njegovih besedah gre za dragocen trenutek, ko se lahko skupaj pogleda na skoraj trideset let, odkar se je Romunija osvobodila režima, ki je zatiral civilno in versko svobodo ter jo izoliral v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Poleg tega je pripeljal do stagnacije njene ekonomije in do izčrpanosti njenih kreativnih moči.

»V tem času si je Romunija prizadevala pripraviti demokratični načrt preko pluralizma političnih in družbenih sil ter njihovega vzajemnega dialoga, da bi se tako doseglo temeljno priznanje verske svobode in bi se država v celoti umestila v mednarodni scenarij,« je zatrdil papež Frančišek in izpostavil: »Pomembno je priznati mnoge korake, storjene naprej na tej poti, tudi sredi velikih težav in prikrajšanja. Volja za napredovanje na različnih področjih civilnega, družbenega in znanstvenega področja je premaknila mnoge energije in načrtovanja, osvobodila je številne kreativne sile, ki so bile dolgo časa ujete, in je dala nov zagon mnogim drznim iniciativam, s tem pa državo popeljala v 21. stoletje. Spodbujam vas, da še naprej delate za utrjevanje struktur in institucij, ki niso potrebne le za odzivanje na upravičena hrepenenja državljanov, ampak tudi za spodbujanje in zagotavljanje pogojev za vaš narod, da bo lahko izrazil vse potenciale in sposobnosti, česar je  – kot vemo – zmožen.«

Pojav emigracije

Istočasno je pomembno priznati, da so spremembe, ki so nujno sledile vstopu v novo dobo, poleg pozitivnih pridobitev privedle tudi do neizogibnih ovir in posledic, s katerimi ni vedno lahko upravljati za družbeno stabilnost in samo administracijo teritorija. Papež je pri tem na prvem mestu izpostavil emigracijo več milijonov oseb, ki so zapustile svoje domove in domovino, da bi poiskale nove priložnosti za delo in dostojno življenje: »Mislim na izpraznitev mnogih vasi, ki so v nekaj letih videle oditi velik del svojih prebivalcev. Mislim na posledice, ki jih vse to lahko ima na kvaliteto življenja na teh območjih in na oslabitev vaših najbogatejših kulturnih in duhovnih korenin, ki so vas podpirale v tegobah. Izražam poklon žrtvovanju mnogih sinov in hčera Romunije, ki s svojo kulturo, svojo dediščino vrednot in svojim delom bogatijo države, v katere so emigrirali, ter s sadom svojega dela pomagajo družinam, ki so ostale v domovini.«

Hoditi skupaj

Da bi se spoprijeli s problemi te nove zgodovinske faze, opredelili učinkovite rešitve in našli moč za njihovo izvedbo, je po papeževih besedah treba spodbujati rast pozitivnega sodelovanja med političnimi, ekonomskimi, socialnimi in duhovnimi silami: »Treba je hoditi skupaj in se posvetiti najplemenitejši poklicanosti, po kateri mora hrepeneti država: prevzeti odgovornost za skupno dobro svojega naroda. Hoditi skupaj kot način za oblikovanje zgodovine zahteva plemenitost odpovedi nekemu delu svojega pogleda ali nekemu svojemu posebnemu interesu v korist širšega načrta, da bi se tako ustvarilo harmonijo, ki omogoča varno napredovanje proti skupnim ciljem.«

Vključujoča družba

Na ta način se lahko gradi »vključujoča družba, v kateri bo vsak, ki dá na razpolago svoje lastne sposobnosti in kompetence, s kvalitetno vzgojo ter kreativnim, soudeleženim in solidarnim delom, postal protagonist skupnega dobrega; družba, kjer najšibkejši, najrevnejši in zadnji niso obravnavani kot nezaželeni, kot ovire, ki 'stroju' preprečujejo delovanje, ampak kot državljani in bratje, ki jih je treba v polnosti umestiti v civilno življenje. Še več, nanje se gleda kot na najboljši preizkus realne kakovosti družbenega modela, ki je v izgradnji. Kolikor bolj se družba zavzema za usodo najbolj prikrajšanih oseb, toliko bolj si lahko pravi, da je zares civilna.«

Zavedati se središčnega mesta človeške osebe

Kot je nadaljeval papež, mora vse imeti eno dušo in eno telo, eno jasno smer, ki ni naložena s strani zunanjih mnenj ali z razširjenimi središči moči visokih financ, ampak s strani zavedanja središčnega mesta človeške osebe in njenih neodtujljivih pravic. Za usklajen trajnostni razvoj, za konkretno aktiviranje solidarnosti in karitativnosti, za občutljivost družbenih, civilnih in političnih sil za skupno dobro, niso dovolj le nove ekonomske teorije in ne zgolj tehnike in profesionalne sposobnosti. Poleg materialnih pogojev je treba razvijati tudi dušo romunskega naroda, kajti narodi imajo dušo.

Vloga krščanskih Cerkva

In ravno v tem smislu lahko »krščanske Cerkve pomagajo najti in ohranjati utripajoče srce, iz katerega izvira politično in družbeno delovanje, ki se začne pri dostojanstvu osebe in vodi v lojalno in velikodušno prizadevanje za kolektivno skupno dobro. Istočasno se krščanske Cerkve trudijo postati verodostojni odsev in mikavno pričevanje Božjega delovanja, s tem ko med seboj pospešujejo resnično prijateljstvo in sodelovanje.«

Katoliška Cerkev je del nacionalnega duha

Kot je izpostavil papež, želi del tega biti tudi katoliška Cerkev: »Hoče dati svoj prispevek k izgradnji družbe, želi biti znamenje harmonije in upanja na enost ter služiti človeškemu dostojanstvu in skupnemu dobremu. Katoliška Cerkev ni tuja, ampak je v polnosti soudeležena v nacionalnem duhu, kot to kaže sodelovanje njenih vernikov pri oblikovanju usode naroda, ustvarjanju in razvijanju struktur celostne vzgoje in oblik pomoči, ki so lastne moderni državi. Zato želi dati svoj prispevek k izgradnji družbe ter civilnega in duhovnega življenja vaše lepe dežele Romunije.«

Audio

Photogallery

Fotografije
Petek, 31. maj 2019, 12:35