Papež bratovščini iz Tortose: Biti kvas solidarnosti v družbi
Andreja Červek – Vatikan
Med bratovščino iz španskega mesta Tortosa in Petrovim sedežem obstaja močna vez občestva, ki ga po štiristo letih njeni člani potrjujejo s svojim romanjem na Petrov grob. Gre za pomembno dejanje sprejemanja, ki ni zgolj povezano s preteklostjo, temveč ohranja živo svojo aktualnost. Papež je izpostavi pomembnost bratovščine, kar pomeni biti bratje, a v temelju mora biti edinost. Pripomnil je, da se bratje med seboj prepirajo, a znajo tudi ohranjati živo prizadevanje za dobro, kar pa vključuje mir in harmonijo med njimi. In kadar tega ne storijo, trpijo. »Vez ljubezni, ki jih kot sobrate povezuje z njihovim škofom in po njem s papežem, predstavlja pomemben dar, ki jih bogati. Prav tako pa vodi v poslanstvo, da so namreč kvas solidarnosti v družbi,« je zatrdil papež.
Po njegovih besedah je Bratovščina Naše Gospe s pasom poklicana prinašati bratstvo v vsak kotiček današnje družbe. Spomnil je na njihovo navzočnost v različnih cerkvenih okoljih lokalne škofije, gre za znamenje, ki kaže, kako je Cerkev hiša, družina, kraj sprejemanja in ljubezni, kjer se vsi, predvsem pa se revni in izključeni čutijo del in niso nikoli izključeni ali zavrnjeni. »Življenje bratstva na ta način se spreminja v poslanstvo, ki spodbuja in ne dopušča brezbrižnosti. Medsebojna ljubezen, ki gre ven in je usmerjena k drugemu, to je naša osebna izkaznica,« je zatrdil papež. »Živeti na ta način, kakor združeni bratje, pomeni tudi napor in odpovedovanje. A zagotavljam vam,« je dodal, »da je vredno, saj gre za znamenje pred družbo, ki je vedno polna ločitev. Ne gre za današnjo modo – ločevanje je vedno bilo in je družbeni greh. Zato je vsak izraz bratstva, solidarnosti pomemben.« Sveti oče je zbrane spodbudil, naj pogumno izpolnjujejo svoje poslanstvo, da bodo v svetu »znamenje bratstva, ki prihaja od Boga«.
Na začetku srečanja je papeža Frančiška nagovoril škof v Tortosi, msgr. Enrique Benavent, in spomnil na zgodbo o Mariji s pasom. Kot pravi izročilo, se je v noči med 24. in 25. marcem 1178, ko je katedrala v Tortosi že bila zgrajena, duhovniku, ki se je pripravljal na obhajanje bogoslužja, prikazala Marija in mu kot znamenje svoje ljubezni poklonila pas s svojega plašča. Pas je vsa ta stoletja predstavljal vez, ki je povezovala srce prebivalcev Tortose in Marijino srce, ju povezal na nebu in zemlji, v življenju in smrti.
