Papež na zasedanju IFAD-a: Prevzeti odgovornosti in konkretizirati razvoj kmetijstva

Andreja Červek – Vatikan

Družba je zmožna premagati lakoto in revščino

Papež je dejal, da želi s svojo prisotnostjo na zasedanje prinesti  hrepenenja in potrebe množice naših bratov in sester, ki trpijo po svetu: »Želel bi, da bi lahko gledali v njihove obraze, ne da bi zardeli, kajti njihov krik je končno slišan in njihove skrbi upoštevane. Živijo v slabih situacijah: zrak je onesnažen, naravni viri izčrpani, reke oporečne, zemlja kisla, nimajo zadostne vode ne zase ne za obdelovanje; njihova zdravstvena infrastruktura je zelo pomanjkljiva, njihova bivališča revna in slaba.«

Te stvarnosti trajajo skozi čas, medtem ko je po drugi strani naša družba dosegla pomembne rezultate na drugih področjih znanja. To pomeni, da se nahajamo pred družbo, ki je zmožna napredovati v svojih dobrih namenih; in zmagala bo tudi v boju proti lakoti in revščini, če se ga bo resno lotila. Biti odločni v tem boju je temeljnega pomena, da bi slišali – zares in ne zgolj kot slogana – besede Lakota nima sedanjosti in ne prihodnosti. Samo preteklost. Po papeževem prepričanju je zato potrebna pomoč mednarodne skupnosti, civilne družbe in tistih, ki imajo vire. »Odgovornostim se ne izogiba, tako da se jih prelaga z enega na drugega, ampak jih je treba prevzeti, da bi ponudili konkretne in realne rešitve,« je poudaril.

Stalna podpora s strani Svetega sedeža

Sveti sedež je vedno spodbujal prizadevanja mednarodnih agencij za spoprijemanje z revščino. Že decembra 1964 je sv. Pavel VI. v Bombaju v Indiji dejal in zatem ob drugih priložnostih ponovno predlagal, da se ustanovi svetovni sklad za boj proti revščini in da se odločno začne celostno vlaganje v najrevnejša območja človeštva. Od takrat mi, njegovi nasledniki, je dodal papež, nismo prenehali spodbujati in širiti podobne iniciative, in eden od najočitnejših zgledov je ravno Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD).

Kmetijski razvoj naj je konkreten

42. zasedanje sveta guvernerjev IFAD-a nadaljuje v smeri te logike in ima pred seboj privlačno in ključno delo: ustvariti še neznane priložnosti, izogniti se vsakemu obotavljanju in vsak narod postaviti v položaj, da se bo spoprijel s stiskami, ki ga mučijo. Mednarodna skupnost, ki je pripravila Agendo 2030 za trajnostni razvoj, mora opraviti nadaljnje korake za dejansko dosego sedemnajstih ciljev Agende. V zvezi s tem je prispevek IFAD-a nujen za dosego prvih dveh ciljev Agende, ki se nanašata na izkoreninjenost revščine, boj proti lakoti in pospeševanje prehrambne samostojnosti. »Nič od tega ne bo mogoče, če se ne bo doseglo kmetijskega razvoja, o katerem se govori že nekaj časa, a se še ni konkretiziral. Paradoksalno je, da jih od več kot 820 milijonov oseb, ki na svetu trpijo lakoto in podhranjenost, velik del živi na ruralnih območjih, se posveča proizvodnji hrane in ga sestavljajo kmetje. Poleg tega pa je odhajanje s podeželja v mesta globalna tendenca, ki je ne smemo zanemariti.«

Lokalni razvoj ima zatorej vrednost sam po sebi in neodvisno od drugih ciljev. Delovati je treba tako, da bo vsaka oseba in vsaka skupnost lahko v polnosti razvijala svoje sposobnosti ter tako živela človeško življenje, vredno svojega imena.

Papež je pozval vse, ki imajo odgovornost pri narodih in v medvladnih organizmih in ki lahko prispevajo iz javnega in zasebnega sektorja, da razvijajo potrebne kanale za izvajanje ustreznih ukrepov v ruralnih regijah sveta, da bodo lahko ta območja postala odgovorni tvorci svoje lasne proizvodnje in napredka.

Središčno mesto človeške osebe

Problemi, ki v sedanjem trenutku negativno zapisujejo usodo mnogih naših bratov, se ne bodo mogli rešiti na izoliran, slučajen ali kratkotrajen način. Danes bolj kot kadarkoli moramo združiti moči, doseči dogovore in skleniti vezi. Sedanji izzivi so tako zapleteni in kompleksni, da k njim ne moremo več pristopati naključno, z izrednimi sklepi. Treba bi bilo dati neposredno vodilno vlogo tem, ki so prizadeti zaradi revščine, ne da bi se jih obravnavalo zgolj kot prejemnike pomoči, kar lahko povzroča odvisnost. »Gre za to, da se vedno izpostavlja središčno mesto človeške osebe, ko se opozarja, da novi procesi oblikovanja ne morejo biti vedno vključeni v stabilne zunanje modele, ampak morajo prihajati iz same lokalne kulture. V tem smislu, kakor se dogaja v zadnjih letih, je IFAD dosegel boljše rezultate preko večje decentralizacije, s tem ko je pospeševal sodelovanje Jug-Jug, spremenil vire financiranja in načine delovanja, pospeševal delo, ki sloni na dejstvih in istočasno proizvaja znanje. Spodbujam vas, da nadaljujete to pot, ki se mora vedno preoblikovati v izboljševanje življenjskih pogojev najbolj ubogih oseb,« je zatrdil papež Frančišek.

Tehnologijo usmeriti v korist revnih

Ob koncu se je sveti oče dotaknil še tematike Podjetniške inovacije in iniciative v ruralnem svetu, ki ji sledi 42. zasedanje Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD). Po papeževih besedah se je treba usmeriti na inovacije, podjetniške zmogljivosti, protagonizem lokalnih akterjev in učinkovitost proizvodnih procesov, da bi dosegli ruralno transformacijo, katere cilj je izkoreninjenje podhranjenosti in trajnostni razvoj kmetijskega področja. »V tem kontekstu je nujno pospeševati 'znanost z zavestjo' in tehnologijo dejansko usmeriti v korist revnih. Poleg tega, nove tehnologije se ne smejo zoperstavljati lokalnim kulturam in tradicionalnemu znanju, ampak jih je treba integrirati ter delovati v sinergiji z njimi.«

Papež je sklenil s spodbudo: »Spodbujam vse vas, tukaj prisotne in ostale, ki delajo v Mednarodnem skladu za razvoj kmetijstva, da bi vaše delo, skrbi in sklepi bili v korist tistih, ki so odvrženi in žrtve brezbrižnosti in egoizma; in da bi lahko videli popoln poraz lakote in obilno letino pravičnosti in blaginje.«