Cerca

Vatican News
Papež in veliki imam Ahmad Muhammad Al-Tayyib Papež in veliki imam Ahmad Muhammad Al-Tayyib  (ANSA)

Papež v dialogu z islamskimi državami

Papež Frančišek se te dni mudi na zgodovinskem obisku na Arabskem polotoku, zibelki islamske vere, s čimer ponovno potrjuje svoje prizadevanje za gradnjo mostov in dialog med kristjani in muslimani.

Med svojimi apostolskimi potovanji je že večkrat obiskal države, v katerih večino prebivalcev predstavljajo muslimani. Maja 2014 se je v okviru prvega dela obiska v Sveti deželi zaustavil v Jordaniji. Med srečanjem s predstavniki oblasti v Amanu je izrazil globoko spoštovanje do muslimanske skupnosti ter poudaril, da jordanski kralj spodbuja primerno razumevanje kreposti, ki jih izpoveduje islam, ter vedro sobivanje vernikov različnih religij. Papež mu je dejal, da je poznan kot »mož miru in ustvarjalec miru« ter se mu za to zahvalil.

Vzajemno spoštovanje in zaupanje

Septembra istega leta se je papež Frančišek v Tirani razveselil mirnega sobivanja in sodelovanja med pripadniki različnih verstev. »Ozračje vzajemnega spoštovanja in zaupanja med katoličani, pravoslavnimi in muslimani je dragocena dobrina za državo in je posebnega pomena v tem našem času,« je poudaril.

Skupna molitev za mir v mošeji

Ob povratku iz Turčije je sveti oče med novinarsko konferenco dejal: »V Turčijo sem šel kot romar, ne kot turist. Ko sem šel v mošejo, mi je mufti z veliko blagostjo razlagal stvari; navajal je tudi Koran, kjer govori o Mariji in Janezu Krstniku. V tistem trenutku sem začutil potrebo, da bi molil, kar sem muftiju tudi predlagal in ta se je strinjal. Molil sem za Turčijo, za mir, za muftija, za vse, tudi zase.«

Bratstvo med kristjani in muslimani

Leto pozneje, novembra 2015, je papež v Srednjeafriški republiki obiskal osrednjo mošejo v Banguiju. »Kristjani in muslimani smo bratje. Zato se moramo imeti za brate in se tako tudi obnašati. … Kdor pravi, da veruje v Boga, mora biti tudi moški ali ženska miru. … Skupaj recimo ne sovraštvu, ne maščevanju, ne nasilju, še posebej tistemu, ki je zagrešeno v imenu vere ali Boga. Bog je mir, Bog salam.«

Bog ne opravičuje fundamentalizmov

Novembra leta 2016 se je papež Frančišek v mošeji v azerbajdžanski prestolnici Baku udeležil medverskega srečanja. Na njem je poudaril pomembno vez med družbo in verstvi, poklicanost verstev k izgrajevanju kulture srečanja in miru ter obsodil izrabljanje Božjega imena za upravičevanje nasilja: »Boga se namreč ne sme klicati za dosego enostranskih interesov in egoističnih ciljev; Bog ne sme upravičevati nobene oblike fundamentalizma, imperializma ali kolonializma. Ponovno se s tega tako pomembnega kraja dviga žalosten krik: nikoli več nasilja v imenu Boga! Naj bo njegovo sveto Ime češčeno, ne pa onečaščeno in barantano s sovraštvom in človeškimi nasprotji.«

Nasilje, preoblečeno v domnevno sakralnost

Sveti oče se je aprila leta 2017 odpravil na apostolsko potovanje v Egipt. Po obisku mošeje in univerze Al Azhar je potekalo medversko srečanje, med katerim je zbrane nagovoril tudi papež Frančišek. Spomnil je, da ima medverski dialog pomembno vlogo ter pozval k skupni obsodbi vsake oblike nasilja in k prizadevanju za mir. »Kot verski predstavniki smo poklicani razkrinkati nasilje, ki se je preobleklo v navidezno sakralnost, ki spodbuja absolutizacijo egoizmov namesto avtentične odprtosti za Absolutno. Dolžni smo obsoditi izvajanje nasilja nad človeškim dostojanstvom in človekovimi pravicami, pokazati na poskuse upravičevanja vsake oblike sovraštva v imenu vere in jih obsoditi kot malikovalski ponaredek Boga: njegovo ime je Sveti, on je Bog miru, Bog salam. Zato je samo mir svet in nobeno nasilje se ne more izvršiti v imenu Boga, saj bi to oskrunilo njegovo Ime.«

Verske razlike naj bodo moč za odpuščanje

Mir in sprava sta bila prav tako v središču papeževega obiska v Mjanmaru in Bangladešu. Med srečanjem s predstavniki mjanmarskih oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora je poudaril, da verske razlike ne smejo biti vir ločitev in nezaupanj, ampak vir moči za edinost, odpuščanje, strpnost ter modro izgradnjo države. »Z zajemanjem iz globoko ukoreninjenih vrednot lahko pomagajo izruvati vzroke konflikta, graditi mostove dialoga, iskati pravičnost in biti preroški glas trpečih«.

Odprtost srca za kulturo srečanja

Na medverskem srečanju v Daki pa je sveti oče v ospredje postavil odprtost srca, ki je pogoj za kulturo srečanja. »Duh odprtosti, sprejemanja in sodelovanja med verniki ne samo prispeva h kulturi harmonije in miru, ampak je njeno utripajoče srce. Kako zelo svet potrebuje to srce, ki bije z močnim utripom, da bi se zoperstavilo virusu politične pokvarjenosti, uničujočim verskim ideologijam, skušnjavi, da bi oči zaprli pred potrebami revnih, beguncev, preganjanih manjšin in najranljivejših! Koliko odprtosti je potrebno za sprejemanje oseb našega sveta, predvsem mladih, ki se včasih čutijo sami in zbegani v iskanju življenjskega smisla!«

03 februar 2019, 19:00