Cerca

Vatican News
"Bogoslužje je nenadomestljiva hrana za celovito rast Božjega ljudstva." "Bogoslužje je nenadomestljiva hrana za celovito rast Božjega ljudstva."  (Vatican Media)

Papež: Bogoslužje je življenje, ki oblikuje in ne ideja, ki se je moramo naučiti

Papež Frančišek je danes v Vatikanu v avdienco sprejel udeležence plenarnega zasedanja Kongregacije za bogoslužje in zakramente. V nagovoru je spregovoril o pomenu bogoslužne formacije ter poudaril, da je bogoslužje življenje, ki oblikuje in ne ideja, ki se je moramo naučiti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

50 let od ustanovitve Congregatio pro Cultu Divino

To plenarno zasedanje poteka v pomenljivem času. Minilo je 50 let, odkar je sv. Pavel VI. 8. maja 1969 želel ustanoviti tedanjo Congregatio pro Cultu Divino, z namenom, da bi izoblikovala prenovo, ki jo je želel drugi vatikanski koncil. Šlo je za objavo bogoslužnih knjig v skladu z načeli in odločitvami koncilskih očetov, z namenom, da bi v Božjem ljudstvu spodbujali »dejavno, zavestno in pobožno« soudeležbo pri Kristusovih skrivnostih (glej Konstitucija o svetem bogoslužju, 48). Molitvena tradicija Cerkve je potrebovala prenovljene izraze, ne da bi izgubila karkoli od svojega tisočletnega bogastva, ampak ponovno odkrila zaklade izvorov.

Prvi sadovi reforme

V prvih mesecih tistega leta so se tako porodili prvi sadovi reforme, ki jo je Apostolski sedež uresničil v dobro Božjega ljudstva. Prav na današnji dan je bil objavljen motu proprij Mysterii paschalis o rimskem koledarju in liturgičnem letu (14. februar 1969); pomembna je tudi apostolska konstitucija Missale Romanum (3. april 1969), s katero je sveti oče objavil Rimski misal. Isto leto so izšli tudi obredniki, med njimi obred za mašo, krst otrok, poroko in pogreb. To so bili prvi koraki na poti, po kateri je potrebno iti naprej z modro stanovitnostjo.

Za izboljšanje bogoslužja ni dovolj zamenjati knjige

Vemo, da ni dovolj zamenjati bogoslužne knjige, da bi izboljšali kakovost bogoslužja. Da bi bilo življenje resnično Bogu prijetna hvala, je potrebno spremeniti srce. K temu spreobrnjenju je usmerjeno krščansko obhajanje, ki je srečanje življenja z »Bogom živih« (Mt 22,32). To je tudi danes namen vašega dela, ki pomaga papežu opravljati njegovo poslanstvo v dobro Cerkve, ki moli, razširjena po vsej zemlji. V cerkvenem občestvu delujejo tako Apostolski sedež kot tudi konference škofov, v duhu sodelovanja, dialoga, sinodalnosti. Sveti sedež namreč ne nadomesti škofov, ampak z njimi sodeluje, da bi služili, v bogastvu različnih jezikov in kultur molilni poklicanosti Cerkve v svetu.

Sodelovanje med škofi in Dikasterijem Apostolskega sedeža

V tej smeri je bil objavljen motu proprij Magnum principium (3. september 2017), s katerim sem želel med drugim vzpodbuditi potrebo po »stalnem sodelovanju, polnem vzajemnega, čuječega in ustvarjalnega zaupanja med škofovskimi konferencami in Dikasterijem Apostolskega sedeža, katerega naloga je spodbujanje svetega bogoslužja«. Želja je, da bi nadaljevali po poti vzajemnega sodelovanja, zavedajoč se odgovornosti cerkvenega občestva, v katerem najdeta harmonijo enost in raznolikost.

Življenje, ki oblikuje in ne ideja, ki se jo moramo naučiti

S tem je prav tako povezan izziv formacije, ki predstavlja specifični predmet vašega premišljevanja. Ko govorimo o formaciji, ne smemo pozabiti predvsem tega, da je bogoslužje življenje, ki oblikuje, ne ideja, ki se jo moramo naučiti. Glede tega je koristno spomniti, da je stvarnost pomembnejša od ideje (glej Veselje evangelija, 231-233). Zato je dobro, tako pri bogoslužju kot tudi na ostalih področjih cerkvenega življenja, da se ne konča v sterilnih ideoloških polarizacijah. Te se pogosto rodijo tedaj, ko po tem, ko se nam zdi, da so naše ideje veljavne v vseh kontekstih, prevzamemo držo neskončne dialektike v odnosu do tistih, ki se z njimi ne strinjajo.

Nenadomestljiva hrana za celovito rast Božjega ljudstva

Izhodišče pa mora biti prepoznavanje stvarnosti svetega bogoslužja, ki je živi zaklad, katerega se ne sme zreducirati na okuse, recepte in tokove, ampak ga je potrebno sprejeti v krotkosti in ga širiti z ljubeznijo, saj je nenadomestljiva hrana za celovito rast Božjega ljudstva. Bogoslužje ni »področje naredi sam«, ampak razglašenje cerkvenega občestva. Zato v molitvah in gestah odmeva »mi« in ne »jaz«; realna skupnost, ne idealni subjekt.

Pomen bogoslužne formacije

V tem smislu je dragocen naslov vašega zasedanja: Bogoslužna formacija Božjega ljudstva. Naloga, ki nas čaka, je predvsem širiti v Božjem ljudstvu sijaj žive skrivnosti Gospoda, ki se razodeva v bogoslužju. Govoriti o bogoslužni formaciji Božjega ljudstva pomeni predvsem zavedati se nenadomestljive vloge, ki jo ima bogoslužje v Cerkvi in za Cerkev. Potem pa je potrebno konkretno pomagati Božjemu ljudstvu bolje ponotranjiti molitev Cerkve, jo ljubiti kot izkušnjo srečanja z Gospodom ter z brati, ter v tej luči ponovno odkriti njene vsebine in upoštevati obrede.  

Mistagogija

Bogoslužna formacija se ne sme omejiti zgolj na poznavanje liturgičnih knjig, čeprav je tudi to potrebno, in niti na skrb za dolžno izpolnjevanje obredov. Da bi bogoslužje moglo izpolniti svojo formativno in preoblikovalno vlogo, morajo Pastirji in laiki doumeti njegov pomen in simbolen jezik, vključno z umetnostjo, pesmijo in glasbo v službi skrivnosti, ki se obhaja. Katekizem katoliške Cerkve sprejme mistagoško pot, preko katere predstavi liturgijo ter ovrednoti njene molitve in znamenja. Mistagogija: to je primerna pot za vstopanje v skrivnost liturgije, v živem srečanju s križanim in vstalim Gospodom. Mistagogija pomeni odkriti novo življenje, ki smo ga v Božjem ljudstvu prejeli preko zakramentov ter vedno znova ponovno odkrivati lepoto tega, da ga moremo prenavljati.

Stalna formacja klera in laikov

Glede stopenj formacije, iz izkušenj vemo, da je poleg začetne potrebno gojiti stalno formacijo klera in laikov. Ne enkratne formacije, ampak stalne. Za duhovnike  velja povabilo koncila: »Nujno potrebno je najprej poskrbeti za liturgično vzgojo duhovnikov« (Konstitucija o svetem bogoslužju, 14). Vaše premišljevanje bo pomagalo Dikasteriju izdelati smernice in usmeritve, ki jih je potrebno ponuditi, v duhu služenja, tistim, ki so odgovorni za skrb in spremljanje bogoslužne formacije Božjega ljudstva – to so škofovske konference, škofije, ustanove za formacijo, revije.

Poklicani poglobiti svojo bogoslužno formacijo

Dragi bratje in sestre, vsi smo poklicani poglobiti in poživiti svojo bogoslužno formacijo. Bogoslužje je namreč glavna pot, preko katere gre krščansko življenje v vsakem obdobju svoje rasti. Zato je pred vami velika in lepa naloga: delati za to, da bi Božje ljudstvo ponovno odkrilo lepoto srečanja z Gospodom v obhajanju njegovih skrivnosti, ter bi imeli življenje v Njegovem imenu. Zahvaljujem se vam za vaše prizadevanje in vas blagoslavljam ter prosim, da mi vedno namenite prostor – širok – v svoji molitvi. Hvala.

Četrtek, 14. februar 2019, 14:45